žamet
nekje visoko se vzpenja temna belina
črna je stranski učinek svetlobe
ko ne doseže več lepih kotičkov
ko toploto zamenja mraz je to samo izgorevanje
in čeprav je hladu največ je prvi tkalec naključnih trkov
vročina
mogoče je črnine največ in prevladuje smrt
in tihota in ledenost
ampak bela je bila najprej in ostaja prva
črna je samo daljni potomec svetlobe ki jo
prehiteva na maratonu v neskončnost
prav tako smo ljudje povečini trdi
čeprav smo vsi iz istih mehkih snovi
otrdeli od teka k cilju
žametni pod kožo
volneni v kosteh
Všeč mi je sporočilo te pesmi, bi pa, če dovoliš, imela droben namig:
črtala bi povedek smo (otrdeli smo od teka k cilju) ter pesem zaključila brez zadnjih dveh verzov. Kaj praviš?
otrdeli od teka k cilju
žametni pod kožo
volneni v kosteh
Lp A
Vidiš, ko premal urejam. Napišem, objavim. :D Ritem je res čist mimo z zadnjima dvema verzoma. Prebere se lepše brez, četud se zgubi mogoče mal na smislu. Kakorkoli, hvala. :)
Črno belo dojemanje sveta, skrajnosti, ki otrdevajo znotraj življenja - zelo poveden zaključek pesmi, ki prejšnjo vsebino prikaže v novi dimeziji, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 18. 06. 2017 ob 20:20
- Prebrano 598 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 169
- Število ocen: 6