Globoko se zarila v Nič je pesem naša.
Nihče ne bo je bral, je izgubljena.
So v mračni vodi se izprali
vsi verzi, nekdaj jasni,
brez mor zapeti.
Nas ne vpraša,
odmev prekleti,
zakaj v ta čas polglasni
je nismo več igrati znali,
v svoj ritem vpeti. Mrtva, pogubljena
se zdi na strani zvezka, kjer jo molk preglaša.
urednica
Poslano:
17. 06. 2017 ob 22:39
Spremenjeno:
18. 06. 2017 ob 17:39
Oblika, ki dobiva nove razsežnosti / skrajšave niso izvzete,
za tiste, ki ne veste, o čem govorim, skočite na:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/112102/prizmati
Poleg Niča je v tem posebno močan njegov konec, čestitke,
Ana
Odličen prizmat
Kratka oblika poezije
pa tako zgovorna in razmišljujoča
Čestitke, Lidija; ne le za izjemen prizmat, tudi za spoštljiv in posnemanja vreden zgled.
Lep dan ti želim,
koni
''...Nas ne vpraša, odmev prekleti,...'' ampak slišim tudi lep odmev koraki v tej globoki pesmi. Čestitam!
Lp,
Katica
PS
Ne zamjeri ako sam pogriješila u tekstualnom dijelu pokušaja ''moje'' slovenščine
všeč mi je
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!