Imeti rad pomladno jutro,

imeti rad cvetlice vonj,

čuditi se nad zvezdnim nebom,

in temu, da sem živ in sem s teboj.

Življenje se prek nas pretaka,

in smo le droben vezni člen,

pred nami tisoči so se borili,

koprneli so in se ljubili,

za nami spet gre pot naprej.

Le droben smo trenutek živi,

le bežen hip in te več ni,

le kratek čas je za vprašanja večna,

odgovorov še vedno ni in ni.

Ljudje pa napredujemo počasi,

zaviti v mreže stare smo strahov in zmot,

še predno vse počistiš, vse opereš,

še predno rešiš se okov krog rok,

še predno spet zadihaš zrak svobodno,

že starček si betežen,

in že dopolnjen je življenja krog.

Darika