Sem znašel se, popotnik, na razcepu dveh poti.

Razmišljam, kam naj se obrnem. Rešitve videti mi ni.

Srce mi pravi eno in glava narekuje drugo.

Mi duša krvavi in ne najde miru. Kaj je to za eno čudo?!

Ne vem, za kaj naj se odločim, kaj je prav in kaj narobe.

Kdo mi v misli je vsadil tuje te podobe?

Jih skrivoma hočem, čeprav me žalostijo.

A niso misli, ki so trpke. Je tako bridko spoznanje,

da svet obsoja, da rad vidi druge, ko krvavijo.

Na žalost vse to je res, niso to le grozne sanje.

Ne vem, če kdaj se bom odločil, kaj mi je izbrati - 

še nekaj časa jokal bom pred sreče vrati.

Johny