ČISTO MALO MI PRIZNAJ,

TU IN TAM ŠE MISLIŠ NAME,

OB VEČERIH – KO NA KAVČU DREMAŠ,

IN OB DVEH,

KO SAM ZASPIŠ.

ČISTO MALO MI NAMIGNI,

KAM LJUBEČE SKRIL SI MESTA,

KJER OB MAKEDAMSKI POTI

TRGALA SVA RDEČI MAK.

ČISTO MALO MI POTIHO RECI,

DA ŠE KDAJ TE ZABOLI,

KO NA RADIU ZASLIŠIŠ PESEM,

KI TE ZNOVA SPOMNI NAME – NA POLETJE,

IN NA TOPLE JULIJSKE NOČI.

ČISTO MALO MI DOVOLI,

DA TI ZDAJ IZDAM SKRIVNOST,

SKRITO V GLOBOKE ŽEPE,

POLNE NAGAJIVIH SLIK.

ČISTO MALO MI PRIZNAJ,

DA SPOMINI OŽIVIJO,

KO UTIŠAJO TO GLASBO,

POLNO PRAZNIH,

IZUBLJENIH LET.

ČISTO MALO MI PRIZNAJ,

DA TI ZADRHTI TELO,

KO Z ZAPRTIMI OČMI POTUJEŠ,

VSEPOVSOD,

V VSE KRAJE,

KJER NAPISANO JE MOJE IME.

Anabea