štejem barve
štejem jih preden jih pogoltne čas
sprememba bo kot tujec vlomila
tekom dneva
nepovabljena zamaskirana v indigo papir
v temnem objemu bo vzlebdela
nad zaspan cikel budnosti
preslikana v podivjanega plenilca
štejem jih
štejem barve preden jih pogoltne čas
nesmrtnost bo raztrgano platno
skrita v sekundne kazalce
kot zbledel tloris nezaceljenih ran
lepota bo izsušila volumen globine
zgubana sredi prerokovane osame
kot pisatelj v slonokoščenem stolpu
štejem jih
ocean bo moral shoditi na novo
ko bodo z vakuumske ponjave
izbrisani vsi okostnjaki
slap bo počistil ulične klovne
vesolje ima svoje praktične potegavščine
in interne šale ki jih nihče ne razume
zato jih štejem
štejem barve preden jih pogoltne čas.
predapokaliptično shranjevanje ;)
Pa ja, sploh ne znam nič lepega napisat. Same minuse mam v glavi. ^^
seveda je lepo shranjevati barve :) ;) in seveda je dobro biti kritičen :)
poleg tega pa - če ne vidiš slabega, ne veš, kaj je dobro, lepo
lp
i
O tem govorim. Si že našla neki pozitivnega :D. Kapo dol.
Keep searching. LP
Metafizika je zmeraj lepa.
Pazi to. Metafizika je metafizična.
In vendar gre samo za nekaj trenutkov dneva / prostora / opazovalca - barve povezujejo vse vesolje (s potegavščinami vred) in omogočijo prenosljivost na univerzum - nekakšna prezentacija makrosveta v mikrosvetu ... všeč so mi tudi repeticije in stopnjevanje v tej pesmi, čestitke,
Ana
Thank you many much.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!