TEŽKO JE A VENDAR NI TEŽKO

 

 

TEŽKO JE

 

pribiti luno na oblake
potem gledati njene krajce
na katerih se suši perilo

 

težko je

 

uloviti mavrico
v star kozarec za vlaganje
in ga prinesti k tvoji postelji

 

težko je

 

sedeti zadaj
gledati kako konjske fige padajo
iz zadnjic tistih ki te vodijo

 

A VENDAR NI TEŽKO

 

prisluhniti pojočim travnikom
jeseni ko se odpravljajo k počitku
mirni tihi in spokojni

 

a vendar ni težko

 

naslikati ljubezen
v nevihtni noči
z objemom

 

a vendar ni težko

 

biti le prijazen do vseh
jih razumeti jim prisluhniti
biti le človek

 

TEŽKO JE A VENDAR NI TEŽKO

 

in luna bo še dolgo
slikala zaljubljene


polja bodo vstajala
ko mrzla odeja odteče


mavrica bo skrivala bisere
tam daleč za vasjo


fige bodo padale
kakor ploščice v kopalnici


ti
ki danes nočeš razumeti
nikdar ne boš


razumel kaj pomeni
biti človek

pohandy

Komentiranje je zaprto!

pohandy
Napisal/a: pohandy

Pesmi

  • 19. 05. 2017 ob 16:11
  • Prebrano 58 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica