pleši, daj si pozlatiti čekane in lovor, daj si zdrgniti
senco do golega, do hrepenenja, da bodo dojenci
zaspali na tvojem plašču iz raševine, da bodo nad
tvojo rano jokale majske češnje, da bodo prazniki!

na svileni ruti jutra spiš, odet v luč svojega prezira,
svoje svetovljanske oholosti. a tvoja ptica (sanjava
roparica!) ima med nogami oko, s katerim ocenjuje
sapo vrancev in lesk smrti: nekoč ti bo požrla srce.