Sonet št. 31
Sobansko zlato v Galeriji Borghese
zasenči Berninijev Dafnin beg v lovor,
kot tvoje prelepe obrazne poteze
prekaša sproščen in humoren pogovor.
Canovini Veneri v svili odeje,
na piedestalih antičnega epa,
srce moje v tvoji levici se smeje.
Ti bi tudi slepemu zdela se lepa.
Vpije neslišno mladostna belina,
odriva nazaj ga z nemočno klofuto.
Božanska privlačnost je njena brodnina.
Jo ujel je, odnesel v podzemno reduto.
Si mar ti nedolžna brhka Proserpina
in jaz nenasitni mrakobnik sem Pluto?
Je prav mojemu srcu ali mojem srcu?
Se mi je zdelo... :) sem pa upal :)
Dober sonet, p.s. svojo ljubezen primerja z nesmrtnimi umetniškimi deli
Kako odprta so pota poezije ;)
Lp, L
Kdor še ni bil v Galeriji Borghese, pa gre v Rim, toplo priporočam. Hvala Lidija.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 15. 05. 2017 ob 12:09
- Prebrano 630 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 103.3
- Število ocen: 3