v pomladnem večeru
ko utihnejo vihre
pridi
skozi pokošene trave
mimo dehtečih brežin
po stezi v loko
in čez brv v zračnost obzorja
pridi
ob uri ob tej šepavi uri
ko se srcu zahoče ljubezni
pridi
pa čeprav skozi blodnje kresnic
na nevidnem loku pripet
se spusti v moj vrt
med plivkanje kapelj
nad brazdami njiv
kamen premakni
in duri odškripni
utrgaj si cvet
samo pridi
zaplesat z menoj
Kakšno lepo vabilo. Če bi jaz bila on, bi že včeraj prišla.
Bodi mi dobro.
lpb
Saj veš, kako spomladi vse vzbrsti in zapleše, kar se tiče vabila, pa velja tudi za njo, dobrodošla.
Lep dan ti želim
Andrejka
Pozdravljam skrben izbor besed, pretočen ritem, svetlost sporočila.
In avtorico!
Hvala, Milan, in na srečanje na Raš'ci.
Do takrat pa se dobro imej
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!