prah v očeh

 

 

ponovno sem moral napisati pesem

ker je prišla smrt preblizu

 

prezgodaj je da bi pele ptice

zato lažem in zamenjam temo v prebujene megle

 

spustile se bodo v globoke doline

v njih jame brez dna

 

nad žreli presejem barve besed

da ne slišim kako me kličejo angeli

 

preplašen se oklenem svojega imena ujetega med rešetkami

kjer privežem čoln in rečem čolnarju naj prespi jutro

 

in planem da iztešem novo veslo

ker je srebrna nevihta oprala pot na nebo

 

na njem vrnjena zvezda zaman čaka 

da bi se dvignil in nanjo odpoljubil tvoje oči

 

z vetrom zavrtinčim besede 

ki kapljajo z robov lobanj

 

črke padajo na prsi in na kamen ohlajen z nočjo

s hrepenenjem jih prelagam v razpotja 

 

na obod dneva se odloži rumeno

konec poti označi odmev iz labirinta  

 

lajež psa se zaraže med vonjave smrti

šepeti preplašijo vrance in osujejo češnjev cvet

 

sanje omagajo v prehode z ukradenim dihom 

zapečatenim v vrnjenem pismu

 

cvetovi izlijejo dovolj rdeče za naslov duše

da se skozi pepel uležem pod stebla trav

 

z odprtim izhodom v daljavo 

Jošt Š.

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 05. 2017 ob 09:45

Pozdravljen, Jošt Š., pesem se mi zdi zelo močna, tudi zato bi jo malce oklestila gostobesedja, no, premisli sam:

...

trohneče se bodo spustile se bodo v globoke doline

in v njih vabeče jame brez dna

...

in planem da iztešem novo veslo

ker je v noč blodeča nevihta oprala pot na nebo

 

vrnjena zvezda čaka zadnji pogled

da bi se dvignil in nanjo odpoljubil tvoje oči

 

z vetrom zavrtinčim pesniku ukradene besede 

kapljajoče iz onemelih lobanj robov

 

brez solz padajo črke na belino prsi in na kamen ohlajen z nočjo

s hrepenenjem jih prelagam na poti ki se raztrgajo v razpotja negibnosti

(morda tudi še naprej kako besedo?)

Škoda bi se mi zdelo, da pesem zaradi preobloženosti ne bi  spregovorila s svojimi globokimi pomeni, kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
26. 05. 2017 ob 23:00

Ana, kaj misliš ... ? 

Lp, Jošt Š.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
28. 05. 2017 ob 18:10

Veliko boljše, pazi še na:

na njem vrnjena zvezda zamanj čaka 


ki kapljajo iz robov lobanj (najbrž so na robovih, ne v robovih?)

pa morda še konec:

z odprtim izhodom v poraženo daljavo

Lp, Ana

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
29. 05. 2017 ob 09:47

Sem še malo popravil ... 

(Sem pa tudi zadovoljen s komentarjem: Veliko boljše ... :) 

Lp, Jošt Š.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
29. 05. 2017 ob 16:49

Pesem, ki sluti smrt, pepel in angele (in reko Stiks), v kateri postanejo pomembne besede (ki bi morale biti še izrečene) in dejanja  (ki bi se še morala zgoditi) - ob koncu se steče v pomiritev z vsem pretečenim in tistim, kar prihaja - pesem, ki nas ves čas drži na meji in prebuja lastne slike konca in spoznanj o tem, kaj je tisto, kar šteje ... čestitke,

Ana

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
30. 05. 2017 ob 00:16

Ana, hvala!

Lp, Jošt Š.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Jošt Š.
Napisal/a: Jošt Š.

Pesmi

  • 14. 05. 2017 ob 10:24
  • Prebrano 234 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica