Ne mudi se mi več

Počasi grem čez most

Za mano se je v temo zagrnil dan

Dežuje

Roki se oklepata zaprtega dežnika

Sledi stopinj se stekajo v reko

Tok jih odnaša

Čez odprto hotelsko okno

sloni golo moško telo

Naslaja se v tušu zagrnjenih zvezd

Kaj gleda

Misli se stekajo v reko

Tok jih odnaša

Sedim pod nadstreškom prazne postaje

Dež je pregnal sopotnike

Sama čakam zadnji avtobus

Pogled se ustavi na železnih rešetkah

nasproti stoječega zapora

Za njimi so pazniki pogasnili luči

Veliko odprtih oči se pobrati s temo

Zaklenjenih rok dež ne doseže

Zamašili so se odtočni kanali

Bruhajo dnevne korake

Ne najdejo smerokaza do reke

Stekajo se v umazane mlakuže

Iz reklamnega panoja zrcalijo

gibe trebušne plesalke

Razbijajo jih kolesa nočnih avtomobilov

Poškropijo na pločniku poginulega goloba

Do jutra bo izgubil svojo obliko

V helijeve balone zapiram podobe

Pošiljam jih med težke oblake

Nad Kalvarijo krožijo črni zmaji

Nocoj bodo oboji gledali zvezde

filia