Utrinek noči

 

 

Ne mudi se mi več

Počasi grem čez most

Za mano se je v temo zagrnil dan

Dežuje

Roki se oklepata zaprtega dežnika

Sledi stopinj se stekajo v reko

Tok jih odnaša

 

Čez odprto hotelsko okno

sloni golo moško telo

Naslaja se v tušu zagrnjenih zvezd

Kaj gleda

Misli se stekajo v reko

Tok jih odnaša

 

Sedim pod nadstreškom prazne postaje

Dež je pregnal sopotnike

Sama čakam zadnji avtobus

Pogled se ustavi na železnih rešetkah

nasproti stoječega zapora

Za njimi so pazniki pogasnili luči

Veliko odprtih oči se pobrati s temo

Zaklenjenih rok dež ne doseže

 

Zamašili so se odtočni kanali

Bruhajo dnevne korake

Ne najdejo smerokaza do reke

Stekajo se v umazane mlakuže

Iz reklamnega panoja zrcalijo

gibe trebušne plesalke

Razbijajo jih kolesa nočnih avtomobilov

Poškropijo na pločniku poginulega goloba

Do jutra bo izgubil svojo obliko

 

V helijeve balone zapiram podobe

Pošiljam jih med težke oblake

Nad Kalvarijo krožijo črni zmaji

Nocoj bodo oboji gledali zvezde

filia

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 05. 2017 ob 11:58

Ne samo poetični moment, pač pa zbir impresij, ki se kot vse, kar je, stekajo v eno.

lepo.

  lp, lidija

Zastavica

filia

Poslano:
18. 05. 2017 ob 16:55

Spoštovana urednica Lidija

Iskrena hvala, da si stopila ob mojih korakih ... Ko bom spet zadnja potnica na postaji, se bom spomnila nate.

Pozdravljena

"filia"

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

filia
Napisal/a: filia

Pesmi

  • 13. 05. 2017 ob 11:33
  • Prebrano 186 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica