zidovi so bili vlažni
na kuhinjskem pultu je počival tiger
odšteval je abecedo od Ž do A
nagonsko sem se mu približal
saj je govoril moj jezik
čeprav ga nisem zares razumel
dotaknil sem se smrčka
ni zarjovel
niti trznil ni
samo pomežiknil
in se nasmehnil
čutil je volka ki mi je
krulil v želodcu in
ga tolažil z afriškimi napevi
nekaj ur kasneje je izginil
magija je preperela
zidovi so se osušili
kuhinja postala osamljena
iz žalosti sem potrgal cevi pod koritom
da je voda brizgala v besnih curkih
popacala parket in brisala stopinje šap
večja ko je bila poplava
bolj surove so bile stene
podoba živali pa je bledela
vse dokler ni ostala samo privid
s tigrom je poginil sanjač
s hladno mokroto se je zdramil v pragmatika.
Odlična,
morda (čeprav vem, da you just do not care ;) ... bi bil zaključek lahko že tam
" ... s tigrom je poginil sanjač
s hladno mokroto se je zdramil v pragmatika"
(se mi nekako zdi, da z naslednjima verzoma nekako zapreš pot bralcu)
?
Kdor pravi, da mu ni mar, se ponavadi najbolj sekira. Sem paradoks na dveh nogah. :P
In ja, sem sam razmišljal isto pred objavo. Zdelo se mi je, da sta zadnja dva verza že skor začetek nekega drugega zapisa, ampak nisem bil ziher.
No, evo :)
Še kr nisem ziher. :D Odločen sem na nivoju pijanga plota. Ampak bom brisal in shranil za kak drug sestavek.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!