skačem skozi ognjene obroče da
bi zmočil žejo preganjavice ki
napaja celotno telo
vse od najpočasnejšega elektrona
do najhitrejšega nevrona
barve nadrealizma iz spanja zbujajo
kožoslačno prikazen ki
s svojo paleto temper meša
odtenke vseh možnih
a izključno modrih tihožitij
dvakrat varjena melanholija
utrjena na najbolj prožnih tečajih
čvrsto drži na mestu sedež iz bodic
in
sestradanim členkom ne dovoljuje igranja
[debla dreves se v neurjih polomijo
če ne plešejo v ritmu vetra]
plavolasa depresija zapeljuje s
tempom tesnobe
njeni črnobeli poljubi vabijo v
posteljo
med rjuhami se svet sesede v
točko
in
postanem gregor samsa
z glasom ki vrešči kot pobesnela
piščal da
me razumejo samo še žuželke
zatorej
prisluhnite ščurki!
z ogabno melodijo bomo v
taktu neslišnih inštrumentov
svet porisali z grotesko sladke
agonije
razgrizli bomo podzavestne vibracije
ki možganom pitajo domišljijo
z želodčno kislino razredčili sanje
ki se cedijo iz puhastih vzglavnikov
izropali bomo plehke
srčne viteze
in
njihove domove spremenili
v stranišča
gomazili bomo v pljučih nekadilcev
plezali po gležnjih športnikov
se skrivali pod kavči delavcev
naša plava populacija
depresija
žalost
obup
melanholija
bo perfekten virus ki bo okužil
in na kolena spravil vsakega
vsak ki bo padel na tla brez moči da bi se pobral
bo kot žužek na hrbtu
njihovo veselje bo zamenjal srh
treznosti se vsilila panika
samoumevnost postala pozabljen privid
preobrazba bo v teku
samota kot sprevodnik
bo vlekla tovor radosti
v modro paralizo
iz grl bo slišati himne norišnic
notesi bodo krvaveli od priznavanja zločinov
vse iz krivde
vse za konec
vse za mir
vse za prisebnost
vse za okolje
vse za otroke
vse za varnost
vse za zdravje
za zdravje
za zdravje
za zdravje
za zdravje!
kričali bodo
»pomagaj!«
in rekel bom
»ne.«
vsa polena ki so mi bila vržena pod noge
sem shranil
in z njimi se bom grel ob peči
v družbi dobro znane prijateljice
medtem ko bodo oni izbuljenih oči
lizali črnobele plamene in se zbujali
v okostjih higienskih razvalin
v tej pesmi je veliko pesmi
ena izmed njih je tale
kričali bodo
»pomagaj!«
in rekel bom
»ne.«
vsa polena ki so mi bila vržena pod noge
sem shranil
in z njimi se bom grel ob peči
v družbi dobro znane prijateljice
medtem ko bodo oni izbuljenih oči
lizali črnobele plamene in se zbujali
v okostjih higienskih razvalin.
lp
Vesna
Ja in ne. "Podpesmi" sm ločil z dodatnim odstavkom, ampak to očitno pade bralcu med očmi. :( Se bom drugič bolj potrudil.
Povezuje pa vse podpesmi ista tema.
samo pravim, da jih je veliko
lahko bi tudi stale same zase
ni pa nujno in trud je
ne vem ali je nadrealizem ali kubizem, ki se z liki prilega v avtoportret zblojene dužbe, vem le, da daje sliko, ki jo lahko dolgo ogleduješ
še sedim na klopci pred njo
lp
Pi
Vesna, ja verjetno res. Odpelje me ponavad, ko pišem. Včasih ne gre napisat prve besede, včasih pa se ne gre ustavit, heh. Tečno, actually.
3,14 - irena p., sm zadovoljen s tem, sam da ni dolgočasno branje. :)
Še Kafka bi bil naježen ... super deluje v svoji paranoidni melanholičnosti, ki se mestoma preliva v sarkazem in nihilizem - jaz bi (ah, kako sem že dolgočasna s tem, ne?) samo odstranila ločila ...
lp, Ana
Hm, sm najprej napisal brez ločil in jih potem naknadno doda(ja)l, ker se mi je zdel, da določene pike in vejice dodajo na ritmu/ne-ritmu. Meni se zdi boljše, da so nekje vejice in pike?
To je prav posrečeno: no, če se odločiš, da so ločila, potem jih uporabi po pravilih, ne le tako za okras ;)
prva kitica bi bila potem takale:
skačem skozi ognjene obroče, da
bi zmočil žejo preganjavice, ki
napaja celotno telo,
vse od najpočasnejšega elektrona
do najhitrejšega nevrona
lp, Ana
Vem ja, zanalašč so pomanjkljivo postavljene. Linč?
urednica
Poslano:
06. 05. 2017 ob 11:16
Spremenjeno:
06. 05. 2017 ob 11:43
Samouničenje ;)) - zdaj se mi zdi, da pesem deluje - mogoče žaluješ za vejicami, ampak tako kot je zdaj, opušča spotikanje med čudno postavljenimi ločili in pusti, da se pogrezneš vanjo brez napora ...
Pesem pa je obračun z ustrojenostjo družbe, s prisilami, ki nas oklešejo do te mere, da nas razumejo samo še žuželke - za nameček preobrazba ne more ostati na nivoju posameznika, saj bo slej ko prej prebila kritično maso in postala vsesvetovni pojav ...
čestitke, Ana
Velegrazie.
Ločila bom pa že prebolel (in time). :(
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!