dotik modre


skačem skozi ognjene obroče da
bi zmočil žejo preganjavice ki
napaja celotno telo
vse od najpočasnejšega elektrona
do najhitrejšega nevrona

barve nadrealizma iz spanja zbujajo
kožoslačno prikazen ki
s svojo paleto temper meša
odtenke vseh možnih
a izključno modrih tihožitij

dvakrat varjena melanholija
utrjena na najbolj prožnih tečajih
čvrsto drži na mestu sedež iz bodic
in
sestradanim členkom ne dovoljuje igranja

[debla dreves se v neurjih polomijo
če ne plešejo v ritmu vetra]
 

plavolasa depresija zapeljuje s
tempom tesnobe
njeni črnobeli poljubi vabijo v
posteljo

med rjuhami se svet sesede v
točko
in

postanem gregor samsa

z glasom ki vrešči kot pobesnela
piščal da
me razumejo samo še žuželke
 

zatorej
prisluhnite ščurki!

z ogabno melodijo bomo v
taktu neslišnih inštrumentov
svet porisali z grotesko sladke
agonije

razgrizli bomo podzavestne vibracije
ki možganom pitajo domišljijo

z želodčno kislino razredčili sanje
ki se cedijo iz puhastih vzglavnikov

izropali bomo plehke
srčne viteze
in
njihove domove spremenili
v stranišča

gomazili bomo v pljučih nekadilcev
plezali po gležnjih športnikov
se skrivali pod kavči delavcev

naša plava populacija
depresija
žalost
obup
melanholija

bo perfekten virus ki bo okužil
in na kolena spravil vsakega

vsak ki bo padel na tla brez moči da bi se pobral
bo kot žužek na hrbtu

njihovo veselje bo zamenjal srh
treznosti se vsilila panika
samoumevnost postala pozabljen privid

preobrazba bo v teku
 samota kot sprevodnik 
bo vlekla tovor radosti
v modro paralizo

iz grl bo slišati himne norišnic
notesi bodo krvaveli od priznavanja zločinov

vse iz krivde
vse za konec
vse za mir
vse za prisebnost
vse za okolje
vse za otroke
vse za varnost
vse za zdravje

za zdravje
za zdravje
za zdravje

za zdravje!
 

kričali bodo
»pomagaj!«

in rekel bom
»ne.«

vsa polena ki so mi bila vržena pod noge
sem shranil
in z njimi se bom grel ob peči
v družbi dobro znane prijateljice

medtem ko bodo oni izbuljenih oči
lizali črnobele plamene in se zbujali
v okostjih higienskih razvalin

naprimerjanez

Vesna Šare

Poslano:
25. 04. 2017 ob 14:37

v tej pesmi je veliko pesmi

ena izmed njih je tale


kričali bodo
»pomagaj!«

in rekel bom
»ne.«

vsa polena ki so mi bila vržena pod noge
sem shranil
in z njimi se bom grel ob peči
v družbi dobro znane prijateljice

medtem ko bodo oni izbuljenih oči
lizali črnobele plamene in se zbujali
v okostjih higienskih razvalin.


lp

Vesna

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
25. 04. 2017 ob 15:50

Ja in ne. "Podpesmi" sm ločil z dodatnim odstavkom, ampak to očitno pade bralcu med očmi. :( Se bom drugič bolj potrudil.

Povezuje pa vse podpesmi ista tema.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
25. 04. 2017 ob 18:08

samo pravim, da jih je veliko

lahko bi tudi stale same zase

ni pa nujno in trud je

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
26. 04. 2017 ob 08:59

ne vem ali je nadrealizem ali kubizem, ki se z liki prilega v avtoportret zblojene dužbe, vem le, da daje sliko, ki jo lahko dolgo ogleduješ

še sedim na klopci pred njo


lp

Pi

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
26. 04. 2017 ob 09:10

Vesna, ja verjetno res. Odpelje me ponavad, ko pišem. Včasih ne gre napisat prve besede, včasih pa se ne gre ustavit, heh. Tečno, actually.


3,14 - irena p., sm zadovoljen s tem, sam da ni dolgočasno branje. :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
03. 05. 2017 ob 22:37

Še Kafka bi bil naježen ... super deluje v svoji paranoidni melanholičnosti, ki se mestoma preliva v sarkazem in nihilizem - jaz bi (ah, kako sem že dolgočasna s tem, ne?) samo odstranila ločila ...

lp, Ana

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
04. 05. 2017 ob 12:06

Hm, sm najprej napisal brez ločil in jih potem naknadno doda(ja)l, ker se mi je zdel, da določene pike in vejice dodajo na ritmu/ne-ritmu. Meni se zdi boljše, da so nekje vejice in pike?

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 05. 2017 ob 20:19

To je prav posrečeno: no, če se odločiš, da so ločila, potem jih uporabi po pravilih, ne le tako za okras ;)

prva kitica bi bila potem takale:

skačem skozi ognjene obroče, da
bi zmočil žejo preganjavice, ki
napaja celotno telo,
vse od najpočasnejšega elektrona
do najhitrejšega nevrona

lp, Ana


Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
05. 05. 2017 ob 11:40

Vem ja, zanalašč so pomanjkljivo postavljene. Linč?

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 05. 2017 ob 11:16
Spremenjeno:
06. 05. 2017 ob 11:43

Samouničenje ;)) - zdaj se  mi zdi, da pesem deluje - mogoče žaluješ za vejicami, ampak tako kot je zdaj, opušča spotikanje med čudno postavljenimi ločili in pusti, da se pogrezneš vanjo brez napora ...

Pesem pa je obračun z ustrojenostjo družbe, s prisilami, ki nas oklešejo do te mere, da nas razumejo samo še žuželke - za nameček preobrazba ne more ostati na nivoju posameznika, saj bo slej ko prej prebila kritično maso in postala vsesvetovni pojav ...

čestitke, Ana



Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
06. 05. 2017 ob 12:40

Velegrazie. 


Ločila bom pa že prebolel (in time). :(

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

naprimerjanez
Napisal/a: naprimerjanez

Pesmi

  • 25. 04. 2017 ob 13:35
  • Prebrano 605 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 277.93
  • Število ocen: 9

Zastavica