Nazaj ni več poti

Ob oknu zaprašena zofa
z belim prtom je pokrita
že dolgo ni na njej bedel
kadil, o sebi zgodbo bral

Razgrne staro ogrinjalo
v sončnih žarkih prah lebdi
v mehki tvid se potopi
obrne list in zaživi

Je znova misli razodel
v dremajoči knjige svet
in v zakajeni temni sobi
brisal obljube, brisal obet

Koraki znani v romanu
ta pot je že prehojena
kar se dogaja več ne traja
igra z njim se zgodba njena

Dogodki žalosti, grenkobe
besede, dialogi znani
zatem še molk, za tem slovo
kar je bilo in je odšlo

Dišeči cvet v senci tli
v daljavi ona vsa žari
sla bolečine zakriči
zatem umolkne, večno zaspi

Deževna noč bridkosti polna
ogorka sled je medli dim
luči na poti do obzorja
ugašale so se za njim

Pogled nazaj v zadnji mlaj
neskončna tema brez luči
le film izbrisan se vrti
nazaj do nje ni več poti.

Panonsky

Komentiranje je zaprto!

Panonsky
Napisal/a: Panonsky

Pesmi

  • 25. 04. 2017 ob 10:37
  • Prebrano 477 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 57.89
  • Število ocen: 5

Zastavica