o jaz pa nimam svoje pesmi. nimam
bobnov ki bi v enakomernem ritmu
rezali ušesa sosedom. nimam rim ki
bi zbadale pod nohti brez naprstnika.
nimam biča za neubogljive note in
violinske ključe. nimam glasu za
večglasno petje v kopalnici. nimam
škarij da bi odrezala dirigentovo obleko.
nimam plesnih nožic za cepetanje in
pritrkavanje. seveda nimam niti prstov
s katerimi bi pisala. nimam besed.
vse kar imam je skrito v senci vej
posušenega drevesa s katerega
so se včasih oglašale ptice.
Kjerkoli je skrito to, kar imaš, je to Pesem ...
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!