pod temelji
vstajajo izpod naših temeljev
ponoči
ko se zdi da spimo
prekrijejo nas s svojo težko sapo in
prekopljejo naše ostanke vesti
zaspimo nazaj
prepodimo čas iz njihovih mrtvih oči
zjutraj
si pogrejemo včerajšnje ostanke kave
pljunemo na kamen temelj grob
in
pozabimo na mraz
ki prihaja iz labirintnih katakombic
ko se nam rodi otrok
nadaljujemo privid življenja
iz vlažnih plesnivih krst pa piha mrzlo
ledeni kristali grizejo
odbitke naše takoimenovane poezije
pošljemo zbegane otroke v svet
z objemom
morda brez njega
ali pa odidejo sami
v privide svetov
spet prekopljemo grobove
vrt
ja vrtiček postaja tole
čudne barve a vendar
njivica
solatka drama peteršiljček elegija
črtica
saga
sonce in potreben dež
vsakodnevnost
preživetveni recepti
branjevci
branilci
smo
neodpeljane lepljive duše pa ...
te so še vedno nastlane pod našimi temelji
potvorjen zmnožek mrtvih oči
in živih pogledov
ki pronicajo skozi preprane zavese
kljub dozdevni neprodušnosti naših duš
dihaj otrok
prekoplji temelje
Odlična, močna, ponuja močen dvom, a vseeno upanje.
Lep pozdrav,
Salke
Res odlična, neprizanesljiva do tistih, ki pljuvajo na svoje temelje in se jih hkrati bojijo!
lovrenka
Pozno, pa vendar.
Pesem, ki naznanja kolektivno zavest, ki se poglablja v fenomen te kolektivne zavesti, ki ostaja, se preoblikuje iz roda v rod. Temelji, ki naj bi bile naše vrednote - ali je strah tudi del tega sveta? In do kam seže ... Pesem, ki odpira razna vprašanja, ki niso vedno na dosegu dokazljivega.
Čestitke!
Tea
Hvala, Tea, tudi za krasen uvid!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 18. 04. 2017 ob 21:14
- Prebrano 819 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 428.89
- Število ocen: 18