negiben
letiš skozi čas
omrtvičenega prostora
vstavljaš
mesto hotenja
v želji slutiš namen
uglasiš globino
na plitko noto površja
izginjaš v brezoblično zmes
zaustavljaš
pod nogami poti križišč
stkane iz enosmernih pogledov
izrisuješ misli
stapljaš prekinitev pogleda
ukrivljaš se v valovnih razdaljah
izdihneš vdih
v zraku zabrisana usoda
veter visi na tleči nitki kaosa
drevi je nebo
na plahem stiku sfer
položeno v oko vsemirja
urednica
Poslano:
16. 03. 2017 ob 19:31
Spremenjeno:
16. 03. 2017 ob 20:40
Odlična pesem z bivanjsko tematiko, v bistvu recept zato, kako ostati na površju ... Všeč so mi simboli in nežni dotiki tam, kje bi lahko bili tudi potresi ...
Poslano:
16. 03. 2017 ob 20:28
Spremenjeno:
17. 03. 2017 ob 00:42
Lidija, hvala!:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!