Svetloba je zjutraj tako fina,
tako mehka,
tako čista,
da se med tišino
in glasnostjo dneva
na vzorcu neba
raztegne življenje.
Razpnem razdaljo
ter jo v milijonih zrcal
zaprem v čas,
ki si ga
ukrojim po svoje
vse dotlej,
dokler v daljavi ne zasveti svetilka
in dovoli
čudovitemu dnevu
dohiteti večer.
Mateja , ta pesem je zelo občuteno napisana, da bi bilo škoda , če je ne bi nekoliko dopolnila - mislim glede uporabe časov. Mešaš preteklik s sedanjikom, kar bralca spravi v dvome, kdaj se je kaj ali se bo dogodilo. Mene npr. zmotijo naslednji verzi:
Vse dotlej, ko v daljavi zasveti svetilka,
ki je dovolila, da čudoviti dan dohiti večer.
Morda bi za celotno pesem uporabila sedanjik, ki bi atmosfero povedanega raztegnil v nepristranski , univerzalen čas. Samo za primer. Odločitev je seveda tvoja.
Svetloba je zjutraj tako fina,
tako mehka,
tako čista,
da se med tišino
in glasnostjo dneva
na vzorcu neba
raztege življenje.
Razpnem razdaljo
ter jo v milijonih zrcal
zaprem v čas,
ki si ga
ukrojim po svoje
vse dotlej,
dokler v daljavi ne zasveti svetilka
in dovoli,
čudovitemu dnevu
dohiteti večer.
Andrejka najlepša hvala sem popravila in je veliko bolje hvala
lp, M
Fino, popravi v miljonih-pravilno v milijonih, ter dodaj vejico pred ki.
Lp večer
A
Čestitke obema: levček, za pesem, Andrejka, za premišljene in utemeljene popravke - pesem, ki diha kot preprost dan (brez zapletov), in se pomirjeno izteče v večer,
lp, Ana
Hvala Ana za podčrtanko sem jo zelo vesela.
Andrejka tudi tebi še enkrat hvala.
lp, Mateja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!