Dodajam rezultate:

O devetnajstem slovenskem natečaju za najboljši haiku

Na 19. natečaju za najboljši haiku je bila udeležba precej manjša kot v preteklih letih. Sodelovalo je 74 avtoric in avtorjev iz trinajstih držav, in sicer iz Avstralije, Črne gore, Francije, Hrvaške, Indije, Izraela, Japonske, Makedonije, Nove Zelandije, Romunije, Slovenije, Srbije in ZDA. Iz Slovenije je na natečaju sodelovalo 34 avtorjev, sledi ji Hrvaška z 19 avtorji, ostale države pa so zastopane z od enega do šest avtorjev.

Komisijo so spet sestavljali mag. Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman. Izmed 408 prispelih haikujev je izbrala tri za nagrado, 12 haikujev in niz treh za pohvalo ter 29 haikujev za objavo v reviji, kar je skupaj 47 oziroma dobrih 11 % vseh prispelih haikujev. Haikuje v tujih jezikih so prevedene poslali nekateri avtorji sami, sicer pa so jih prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.

Kakšna prihodnost se obeta natečaju in predvsem haiku ustvarjanju v Sloveniji, ki smo ga nekoč celo lahko imenovali »haiku gibanje«? Bo doživel svoj 20. jubilej? So doživljanje sveta in trenutkov v njem ter sebe skozi to zvrst poezije nekoliko zaustavili vse hitrejši tempo življenja, splošna apatičnost in nekakšna depresivnost ljudi v dobi vse večjih težav na družbenem področju? Ali zatekanje v naravo in njene lepote ni več močan vir navdiha kot nekoč? Je res bilo že vse doživeto? Iz prispelih haikujev je

mogoče zaznati, kot da nekateri avtorji skozi verze ne zmorejo povedati prav veliko novega, izvirnega. Morda jih moti tudi tekmovalni značaj natečaja, saj je tekmovalnosti na vseh področjih sodobnega življenja že preveč. Število mednarodnih haiku natečajev, spletnih strani itd. je res veliko in avtorji morda raje sodelujejo v mednarodnem okolju kot pa na domačem terenu.

Haiku natečaja seveda ne gre meriti le po številčnosti udeležbe, temveč predvsem po kakovosti prispelih haikujev, ki po mnenju komisije iz leta v leto ne narašča. Komisija je že pri 18. Natečaju nakazala, da bi veljalo razmisliti o netekmovalni obliki, morda o posebni številki (majhnem zborniku, lahko tudi plačljivem) revije Apokalipsa, ki bi bila posvečena zgolj haikuju in njemu sorodnim oblikam ustvarjanja (tanka, haiga). »Nagrada« za avtorje bi bila objava v taki izdaji. Tudi več slovenskih udeležencev natečaja je že izrazilo enako mnenje in željo.

Zahvala vsem udeležencem in iskrene čestitke nagrajencem ter avtorjem pohvaljenih in za objavo izbranih haikujev!

Alenka Zorman v imenu komisije

Tihi mejnik

(obrazložitve nagrajenih haikujev)

NAGRAJENI HAIKU

1. nagrada

Tih

sredi zrelega polja.

Mejnik.

Darinka Slanovec, Slovenija

Splošno znana je Aškerčeva balada Mejnik. Pesnik v njej govori o goljufivem prestavljanju mejnika in s tem meje. Tako zavržno dejanje naj ne bi človeku dalo miru niti na onem svetu ... V zgodovini je bilo ogromno vojn, ki so se začele zaradi nasilnega, enostranskega premikanja (meddržavnih, medetničnih, medstanovskih ...) meja.

Mejnik v nagrajenem haikuju je tih, kar simbolizira umirjenost, tišino. Je na svojem mestu, prav tako so verjetno urejeni medčloveški, medsosedski odnosi. Lastniki zemlje so ljudje, ki so »na svojem mestu«. Usmerjeni so k opravljanju svojega dela, skrbijo za svoje dobro in za dobro skupnosti. Vse našteto podkrepi »zrelo polje«, ki simbolizira dovršitev procesov tako v Naravi kakor družbi.

Haiku pa odpira tudi širši pojem meje. Kje je meja med naravo (poljem) in človekovo dejavnostjo (pesticidi, umetna gnojila ...)? Katere so tiste meje, ki jih (niti za ceno lastnega življenja) ne bi smeli prestopiti? Kakšne miselne, jezikovne meje omejujejo naš pogled na svet, na druge, na same sebe?

Zrelo polje je naravni mejnik med letnimi časi, ko se leto preveša v čas umirjenosti, tišine in s tem v trenutke za spremembo, umik in poglabljanje vase. Prvonagrajeni haiku zato bralec lahko doživi še na ožji, povsem osebni ravni v človekovem življenju. »Zrelo polje« so srednja oziroma poznejša leta, v katerih se človeku pogosto dogajajo različne prelomnice zunaj njega in v njem samem ali/in v sobivanju z drugimi (določena starost, prenehanje dejavnosti, spoznanje, razodetje, razočaranje, nesreča, bolezen, razveza, smrt bližnjih ...), zaradi katerih postane »tih«; tudi v umetniškem ustvarjanju.

Edin Saračević in Alenka Zorman

2. nagrada

žal unedogled

sve priče bosih nogu

uzima more

neskončna plaža

vse zgodbe bosih nog

jemlje morje

Boris Nazansky, Hrvaška

Haiku kot zvrst poezije je po eni od (neskončnih) definicij le Trenutek sámozavedanja v Večnosti, Neskončnosti. Nagrajeni haiku govori o neskončnosti morja in plaže kot dela obale, ter o končnosti, minljivosti človeka. Človek s svojimi koraki poskuša hoditi skozi to Neskončnost. Za seboj pa pusti komaj kaj. Kar 80 % življenja na Zemlji najdemo skritega pod vodo, ki predstavlja gonilno silo in ohranja življenje na našem modrem planetu.

Simbol (človeške) minljivosti so stopinje v pesku, na skalah (neskončne) plaže, (neskončnega) morja, ki z valovi in plimovanjem vrača vse v (neskončni) Izvor, v (pra)začetek … Čeprav ta haiku pripoveduje o Neskončnosti, uporabi zelo malo »slik«. Ključne slike, ki so hkrati skrivnostne, so »zgodbe bosih nog«. Lahko si predstavljamo samotne stopinje, kakor tudi dva para (zaljubljenih)

stopinj, pa tudi družinske stopinje različnih velikosti …

Pridih prvinskosti, povezanosti in enosti z Naravo simbolizirajo bose noge. Na dopustu nam ni treba stopati v nobene čevlje. Lahko sezujemo tudi lastne. Z bosimi stopali lažje (za)čutimo, se povežemo

z Zemljo, Vesoljem, Neskončnostjo. Predvsem pa lahko pridemo v stik s samim seboj in z drugimi.

Edin Saračević

3. nagrada

pod vaško lipo

Bog razpet med dve poti

odložen kovček

Dimitrij Škrk, Slovenija

Lep haiku v klasični obliki 5-7-5 zlogov. Če bi si dovolili reči, da obstaja tipičen japonski haiku, ki z izbranimi besedami odpira neskončne miselne svetove, potem si lahko dovolimo in rečemo, da imamo pred seboj tipičen slovenski haiku.

Lipa ima simbolni pomen za Slovence, za slovensko državnost, še posebej, če se spomnimo zasajene lipe na dan razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije pred parlamentom; lipa na vasi pa je bila stičišče družbenega življenja. Uporabni so tudi njeni cvetovi, iz lesa so nekoč izdelovali božje podobice in jih postavili v bogkov kotek. Pod košato krošnjo je v haikuju svoje mesto ob neznanem kovčku našel celo Bog. Vsi trije elementi haikuja so postavljeni v središče vasi, kjer lahko krenemo levo ali desno, pri čemer se nemalokrat zaradi hitrice in tempa življenja počutimo razpete med tisto, kar želimo biti, in tisto, kar smo.

Haiku trenutek poveže tihoto vaške lipe in dilemo popotnika, ki je vseskozi nevidno prisoten prek odloženega kovčka pod križem. Je odložil kovček zato, ker na razpotju še okleva in premišljuje, kam bo krenil, in se hkrati obrača na Boga za pravilno odločitev? Si je morda že premislil in bo ostal doma, ali pa se je pravkar vrnil v rodno vas in si je, utrujen od popotovanja, vzel trenutek za počitek pod lipo, za občutek nekakšnega olajšanja ob prvem in prvinskem stiku s svojim domom in izvorom ter se zahvalil Bogu za srečno vrnitev? Doživetje haikuja je prepuščeno bralcu.

Ob nagrajenem haikuju se zavemo, da smo ljudje samo popotniki na sposojenem življenjskem prostoru, v maniri zahodnega pojmovanja sveta obremenjeni s težavami, ki postanejo takoj manjše in

nevidne, saj se iz njih porodi celo poezija.

Silva Trstenjak in Alenka Zorman

Pohvaljen haiku

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

Pohvaljeni niz

smijeh s ljuljačke

nožice načas dirnu

mlaznjak na nebu

smeh z gugalnice

nožice se za hip dotaknejo

letala na nebu

magla se diže

ozelenjuje šumu

srnine oči

megla se dviga

ozelenjuje gozd

srnine oči

vrbe bez lišća

u jezeru sve više

jesenjeg neba

vrbe brez listja

v jezeru vse več

jesenskega neba

Boris Nazansky, Hrvaška

Deda i unuk

prave Sneška Belića.

Gotov i selfi.

Ded in vnuk

delata snežaka.

Tudi selfi narejen.

Zoran Doderović, Srbija

I don't need nothing

today visited me

the first swallow

Nič ne rabim

danes obiskala me

prva lastovka

Dan Iulian, Romunija

miris zemlje ...

majka sadi sjemenke

i želje

vonj po zemlji …

mati seje semena

in želje

Nada Jačmenica, Hrvaška

Iščoč zavetje

brezdomec prisluhne

smehu z dvorišča.

Ljubica Klun, Slovenija

šetnicom uz rijeku

i maslačci idu

u grad

po poti ob reki

gredo tudi regrati

v mesto

Tonka Lovrić, Hrvaška

na kraški planjavi

iščem haiku

naletim na lovca

Jurij Rustja, Slovenija

v knjižnici

moja haiku zbirka

v dotiku s Hafisom

Jurij Rustja, Slovenija

na okljuku reke

raca prehiteva

plastenko vode

Marko Skok – Mezopotamsky, Slovenija

praznina jutra

le rdeča jabolka

visijo v meglo

Dimitrij Škrk, Slovenija

jutarnja paša

pastir podiže sunce

svojom sviralom

jutranja paša

pastir dviga sonce

s svojo piščalko

Đermano Vitasović, Hrvaška

oboje stari

zajedno na spomeniku

otac i sin

oba stara

skupaj na nagrobniku

oče in sin

Đurđa Vukelić - Rožić, Hrvaška

prazen vinograd

na tleh jagodni izbor

prepuščen kosu

Milan Žniderič, Slovenija

origami

the novice folds and unfolds

her hands

origami

začetnica vije in odvija

svoje roke

Ernest J. Berry, Nova Zelandija

uz staru kuću

kopriva do koprive

i crveni mak

ob stari hiši

kopriva ob koprivi

in rdeči mak

Zlata Bogović, Hrvaška

spokojni mesec

mi masira ramena

čas za diplomsko

Andraž Bole, Slovenija

Izbor ostalih haikujev

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

Proljetna kiša

nježno natapa moju

već promočenu odjeću.

Pomladni dež

nežno namaka mojo

že premočeno obleko.

Sonja Buljević, Hrvaška

paluba škripa

od oluje pocepana

jedra duše

paluba škriplje

od nevihte raztrgana

jadra duše

Tatjana Debeljački, Srbija

My native village –

over the centuries forest

the new moon itself

Rojstna vas –

nad stoletnim gozdom

mlada luna

Adina Enachescu, Romunija

o ljubezni nič

ob reki čakam metulje

v roki travnik

Franjo Frančič, Slovenija

Divlja rijeka

utopila je brezu

u sjeni mosta.

Divja reka

je utopila brezo

v senci mostu.

Ivan Gaćina, Hrvaška

storm arriving –

in the farmer´s pockets

seed of sunflower

nevihta se bliža –

v kmetovih žepih

sončnično seme

Goran Gatalica, Hrvaška

dvigalo stolpnice

namesto pogovora

le žvenket ključev

Joca Jamšek, Slovenija

Imam vedno več

denarja na računu.

In vedno manj las.

Janko Keček, Slovenija

pod oknom vihar –

v odmaknjeni izbi ždi

betežna mati

Ivanka Kostantino, Slovenija

Na vrhu stepenica,

noga se zaustavi na jednoj

koje nema.

Na vrhu stopnic,

noga se ustavi na eni,

ki je ni.

Marinko Kovačević, Hrvaška

picked plum fruit

on bluish powder

a fingerprint

nabrana sliva

na modrikastem prahu

prstni odtis

Nina Kovačić, Hrvaška

dječak šalje

pismo tati u Njemačkoj

i oslikani dlan

deček pošilja

pismo očku v Nemčijo

in poslikano dlan

Evica Kraljić, Hrvaška

Dete vrh igral.

Pod drobnimi nogami

cel svet v mlakuži.

Samo Kreutz, Slovenija

Košato rastje.

Mojo skrčeno senco

prekriva s svojo.

Samo Kreutz, Slovenija

Sončnica v vazi.

Tihožitje na platnu.

In zlomljen čopič.

Sonja Lenarčič, Slovenija

zgovorno dekle

palica za slepe

otipava luč

Stanislav Martinič, Slovenija

country parish an archangel clucks

podeželsko župnišče beli golob zagruli

Scott Mason, ZDA

Moj vrt

kot spomladi diši

na fotografiji

Dragica Ohashi, Japonska

Iščem svinčnik.

Brskam po peresnici.

Najdem radirko.

Karin Petko, Slovenija

robovi jutra

v nemiru vrtinca

ob koncu sanj

Dominique Reščič, Slovenija

wrong way

seagull announces

storm

napačna pot

galeb oznanja

nevihto

Pere Risteski, Makedonija

buket mimoza –

kupujem sebi sećanje na

neko rano proleće

šopek mimoz –

sebi kupujem spomin na

neko zgodnjo pomlad

Dragan Ristić, Srbija

bank of tulips

a honeybee makes

its selection

breg tulipanov

čebela izbira

prav svoje

Cyntia Rowe, Avstralija

Križ v praznem oknu,

za stoječim pročeljem

podrta domačija.

Svit Valovnik, Slovenija

he returned

the first blossoms

of a cherry tree

vrnil se je

prvi cvetovi

v češnjevi krošnji

Branka Vojinović - Jegdić, Črna gora

tvornica

dječjih cipelica izrasla

u neboder za odrasle

tovarna

otroških copatkov je zrasla

v nebotičnik za odrasle

Đurđa Vukelić - Rožić, Hrvaška

Lp, Lea

Čudovito branje in hvala ti, Lea, da ga deliš z nami - čestitke vsem, ki ste se uvrstili v izbor in vse kategorije - saj vas kar mrgoli s pesem.si - BRAVO! In haiku bo preživel (če je moje merilo pesem.si, kjer na tak in še druge načine velikokrat poiščemo naravo ...).

Lp, Ana

Čestitke vsem, pa še dodatno avtorjem s pesem.si!

Lp, Jošt Š. 

Lea, hvala, ker si nam omogočila branje izjemnih haikujev in čestitke vsem avtorjem nagrajenih, pohvaljenih in drugih izbranih haikujev, posebej pa tebi in vsem, ki objavljate tudi na pesem.si:)

Lep pozdrav,

koni

Ana,  Koni, ni zakaj. Objavila sem, ker se mi je zdelo prav, da člane foruma pesem.si obvestim o zaključku natečaja. Datoteko sem dobila od Alenke Zorman, gre za rezultate, ki so v celoti objavljeni v reviji Apokalipsa in na fb.

Naj še enkrat čestitam Dimitriju za osvojeno tretjo nagrado, potem vsem pesem.sijevcem ki imajo pohvaljene in objavljene haikuje in vsem ki so na natečaju sodelovali.

Žal sem imela probleme pri objavi, ne samo da mi je komentar dvakrat objavilo, forum mi je tudi „pohrustal“ oštevilčenje nagrad.   

Lp, Lea

Pozdravček, Lea, sem uredila glede dvojne objave,

lepo bodi,

Ana

Hvala Ana! 

Res pa je, da me veliko bolj moti tisto okrog nagrad. Kljub temu, da so v dokumentu navedene 1. 2. in 3., je v prvem komentarju vidno samo nagrada, nagrada in spet nagrada. Sem že dvakrat odprla komentar in skušala popraviti, a nimam kaj, ker so nagrade lepo oštevilčene. Ko odpošljem pa je vse po starem. (zato sem napisala, da mi je forum "pohrustal" oštevilčenje nagrad). :)

Tudi tebi vse lepo, 

Lea