Vsa polja, vse reke in ves svet domala
preselil se je na ekran, ki opoj je.
Vsemir se zaprl v betonski zaboj je
in okna čedalje so bolj ogledala.
Sinice živijo zgolj v zvočnikih, basih
in zgolj v pesmih Murna zori poljsko klasje.
Počasi pozabljam kaj hlad je? Kaj mraz je?
Počasi pozabljam besedico: »Včasih«.
To sobo obdal sem z bodečo si žico
in vse kar zgradil sem lasti se me kruto
ne morem, a rad bi naravo obiskal.
Na kamrin parket bom narisal travico,
na steno pa Ojstrico, Grintavec, Skuto.
Oblekel bom narodno nošo, zavriskal.
v tem sonetu moti samo dvoje (rima z enozložnico in to, da manjka par vejic)
Drugače pa, obetavno. Dodelaj (če želiš, seveda) :)
;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!