v srebrnini večernice
raztapljam antarktiko
iz ledu
se luščijo sanje
dan oblači suknjo
črnega laboda
levim se
v mehko belino
gube umirjajo
deročo vodo
sivina se rokuje
z barvo nebes
štejem blagoslove
lepljivih kapljic
na lubju
dišijo
po šolskih klopeh
dobra pesem, zaradi presenetljivega zaključka dobi nov pomen. Učinkovito.
LP, Lidija
zanimivo kako se reči ohranijov nas
in ker me prav vonj zmeraj poveže z nekim spominom
pa čestitke, seveda :)
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!