"V pisarni kreg za šal'co je in čaj,

ker nas je stisnil šef kot skopi žid.

ki le v denar in v borzni zre tečaj,

zato jaz pišem stih na facebook zid.

Bila ni kriva velika potrata

ter založena draga ne poštnina

ne bela srajca, draga ne kravata,

da čaj ni vreden enega cekina.

Kot v stari pravljici je zlobna žena,

ki noče dati ti pozimi kruha,

tolaži te tolažba več nobena

pred grožnjo zamaščenega trebuha.

Če prideš ne na delovno ti mesto,

tvoj šef te vrgel bo na belo cesto."

Jaz sem ti samo v metriko dal. Vsebinsko ti bo pa kdo drug znal bolj pomagat....

Super ti je uspelo, Peter, samo zadnje dvostišje se pa res ne bere lepo, gre za primer tako zelo zaznamovanega besednega reda, da je že moteče.

In še morda: tolažba ne zaleže namesto ne tolaži.

Ne sej ravno to pravim, da sem zgolj v ritem vrgel... Nisem se nič ukvarjal z vsebino. Uno belo cesto, bi tudi jaz na cesto vrgel.

Kar mislim, da hoče rečt Žiga, ja da spremeniš v kej takega,

Če prideš ne na delovno ti mesto,

te strogi šef tvoj vrgel bo na cesto."

Jaz predlagam pa mogoče, še kaj takega

Če ne uvidiš kje je tvoje mesto,

te kmalu šef nabrisal bo na cesto

Peter, mi je bilo jasno, da si se vrgel samo v formo. :-) Ja, bela cesta mora ven, se strinjam. In pa razumljiv besedni red, pretiravati tudi ne smemo, raje iščimo druge rešitve.

Lp, Žiga