samo enkrat

lahko bi
odvisen od malih smrti
skrtačil krvavo dlako
svojim okostnjakom
obrisal vsako ped bele
zveri
trdno zapahnil vrata
votlin
in obsedel
dokler ne bi čutil več
ničesar
razen pesti pod golimi stopali
sonca nad obubožano temo
vode v počrnelih žilah
in oprijete barve 
opitih solz

 

lahko bi
preklel vsak kos železa
s katerim si korakal
in vsak drobec stekla
ki si ga nastavil 
svojim pticam
da so tiho polzele
po njem

 

lahko bi se 
končno
odločil
umreti samo enkrat

Vesna Šare

branka

Poslano:
09. 11. 2016 ob 07:50

Tebe malokdo upa komentirati in tudi jaz sem ena med tistimi. Preberem pesem, preberem še enkrat in velikokrat se mi ne sanja o čem  govori. Seveda ocenim s pet in dam v izbor, ker je drugačna, posebna in  nerazumljiva. Potem preberem komentar urednice ob podčrtanju in sem ji hvaležna, ker me razsvetli. In kako jo takrat drugače berem! Ravno take občutke imam ko prebiram pesmi Danija Bedrača.

Potem se spomnim na nekoga, ki je rekel, da znanstveniki zakomlicirane reči spravijo v enostavne rešitve in da pesniki enostavne zadeve zakomplicirajo do neprepoznavnosti. In enkrat sem te že primerjala s Šalamunom. Njega tudi možgančki navadnih smrtnikov niso razumeli, pa je med to skupino bilo kar nekaj usijanih glavic. In glej ga zlomka pride na sam poetski vrh.

Veliko ustvarjalnosti še naprej in komentar je samo moje iskreno razmišljanje, ki ga upam objaviti. Niti kančka negativizma nisem uporabila kot začimbico.

lpb

Zastavica

filia

Poslano:
09. 11. 2016 ob 09:31

Vesna

Vesela sem vsakič, ko pod tvojo pesmijo najdem tudi komentar. Branka. Čestitam za iskrenost.

Vesna. Vsakič, ko te berem, te berem na način, ki mi lepi raztresene kosti. Vesela sem, da vsi ne sestavljamo besed enako. Ostani v vzporednih črvinah.

Ne bo se odločil!

Pozdrav           "filia"


Zastavica

branka

Poslano:
09. 11. 2016 ob 09:53
Spremenjeno:
09. 11. 2016 ob 09:54

In da ne bom izgledala popolna nevednica.

Komntar na tole prelepo pesem bi bil: kolikokrat smo že umrli in ponovno vstali.

Beg ne pomaga, kajti beli kremplji so predolgi in sežejo v globino vsakega brloga.

Seveda smo tudi sami krivi, kajti navadili smo se na zvok rožljanja kovine in nemo opazujemo naše ptice, ki bežijo od  topega odmeva.

lpb


Zastavica

romano

Poslano:
09. 11. 2016 ob 12:47
Spremenjeno:
09. 11. 2016 ob 12:50

V tvoji pesmi je čutiti polno nemira, kremplji pa se lahko kar umirijo in pospravijo nekam.


Poezija pesmi na malo poseben način, zna pritegniti bralca, besede sarkazma v pesmi vabijo, ko se koža ob branju naježi. Lepo!


Lep ustvarjalen dan želim.


Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
09. 11. 2016 ob 18:45

Branka, najprej hvala za tvoj iskren komentar, res sem ga vesela. Priznam, da nisem vedela, da si me ne upate komentirati. :-) Bolj sem mislila, da se moje pesmi bralcev niso dotaknile ali pa ne vedo, kaj bi napisali. Pogosto nam je (tudi meni) kakšna pesem zelo všeč, blizu, pa ne najdemo besed, s katerimi bi to opisali. Enostavno čutimo jo. To pa je tudi najvažnejše pri branju pesmi. Seveda ni nujno, da pesem začutiš. Tudi pri istem avtorju se to včasih zgodi, drugič ne. Ko pa jo začutimo, ne potrebujemo razlage, tudi razumevanja ne, ker nas pesem dovolj napolni. 

Moje pesmi so pogosto večpomenske, bralec nima pred seboj le enega pomena, tistega, ki naj bi ga imela v mislih tudi jaz, ampak več, zato je pesem po eni strani bolj odprta, zračna, dopušča različne interpretacije, po drugi strani pa so take pesmi zahtevne do bralca, ki mora pesem večkrat prebrati, se poglobiti vanjo. Pa še takrat včasih ni tistega razumevanja, ki ga nekateri pričakujejo. Ali kot si lepo napisala, bralcu se ne sanja, o čem pesem govori. :-)

Draga Branka, nikjer ne piše, da bi morali vse razložiti. Vse pojave, dogodke, misli, pesmi. V vsakdanjem življenju včasih ne gre brez tega, moramo biti z nogami trdno na tleh. Zato pa imamo pesmi, s katerimi lahko poletimo, kamor želimo. S svojimi in tujimi. Mi je pa všeč, da moje pesmi vidiš drugače, ko jih kdo razloži, komentira. Da si razsvetljena. :-) Bi pa res rada, da mi daš visoko oceno le takrat, ko čutiš, da pesem to zasluži. In to ni povezano z razumevanjem. :-)

Še enkrat hvala in še veliko navdiha tudi tebi,

Vesna.



Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
09. 11. 2016 ob 18:50

Filia, hvala za tvoj komentar, v katerem na izviren način opišeš, kako bereš moje pesmi. In ja, prav je, da pišemo različno. Vsaka pesem svojega bralca najde. 

:-)

Jesenski pozdrav,

Vesna.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
09. 11. 2016 ob 18:52

Romano, hvala tudi tebi. Kremplje pa sem pospravila na varno, le še včasih zaječijo. :-)

Še veliko navdiha in prijetno jesen,

Vesna.

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
09. 11. 2016 ob 20:01

Vesna, naj še jaz zberem nekaj poguma :) in »zapišem sebe« v/pod tvoje pesmi.

Tvoje pesmi je res težko komentirati. So tako silovite, da bi za prispodobo uporabil besedi vihar in viharnik.  Zdi se, da so verzi vihar, a vendar se vsak trenutek čuti, da v verzih korenini viharnik. In pravzaprav ne vem, ali sem lahko skozi pesem silovit vihar in hkrati uporen viharnik!


Zato je glas, zavijanje, hrumenju in tuljenje vetra skozi veje viharnika, ki kljubuje na globino, tisti zvok tvoje poezije, ki mu v pesmi prisluhnem.


Vse moje besede pod pesmijo, pa bi v hipu odneslo …


Kadar zavlada v verzih modrina in pod njo tišina, pa je najlepše, ob dotiku te lepote, pobožno molčati.    

 

Lp, Jošt Š.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
09. 11. 2016 ob 20:21

Jošt, hvala za nazoren in hkrati globok oris občutka, ko jezik pred pesmijo obstane in komentar preprosto ni potreben. Tako se tudi jaz počutim ob nekaterih pesmih drugih avtorjev, sama pri sebi rečem uau, srečna, da sem pesem prebrala. Brez komentarja. 

Lep pozdrav,

Vesna.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
15. 11. 2016 ob 12:24

tvoje pesmi so tako večplastne, da sem prepričana, da tudi sama odkriješ dodatne plasti, ko jih sama bereš znova. Morda se pa motim.

  Mene je v tej pesmi prepričal zaključek, saj  napeljevanje na dokončnost niča pomeni tudi priznavanje njegovega kontrasta - večno ponavljajočega se kroga stvarnosti, ki se ne predaja. Nikoli. Če ne bi bilo tako, potem ne bi bilo sonca nad obubožano temo.


LP, Lidija

Zastavica

branka

Poslano:
15. 11. 2016 ob 13:21

Vesna draga hvala za razumevanje in izčrpen odgovor, oziroma pojasnilo.

Ostani še tako svoja, jaz se bom pa potrudila ne secirati, ampak občutiti.

Čestitke tudi za podčrtanko.

lpb

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
15. 11. 2016 ob 16:26

Lidija, ne motiš se, tudi sama pri ponovnem prebiranju svojih pesmi najdem nove pomene. :-)

Branka, počni s pesmijo, kar želiš in je dobro tako za pesem kot zate. :-)

Hvala in lp,

Vesna.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 08. 11. 2016 ob 23:03
  • Prebrano 950 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 456.21
  • Število ocen: 18

Zastavica