blizu jezera je stala prekrasna kmetija
ostareli pohorski kmet je imel več hčera
a le ena je bila obsedena s svojo lepoto

ko je iz vodnjaka nalivala vodo v čeber
je najraje gledala na vrhu gladine svojo podobo
in nepremično zrla v svoj pravljični obraz

kmeta je strašno skrbelo za lastno hčer
zato je še prav posebej skrbno pazil nanjo

a tega ni vedel
da je rada v zgodnji
jutranji zarji
bosa hodila do jezera
se usedla na
debelo vejo zvite vrbe
si razčesala dolge lase
in pela pesmi

s tem početjem je pritegnila
povodnega moža

vsak dan je bil njen obraz bližje vodi
povodni mož pa se je na vse kriplje trudil
da bi bila voda čim bolj gladka in mirna
da je njen obraz zanj zažarel v vsej lepoti

povodni mož je vedel
da se ni dovoljeno
družiti s človeškim rodom
a si ni znal pomagati
in se je prav po človeško zaljubil

nekega dne si je deklica zaželela
poljubiti svoje sočne ustnice
sklonila se je čisto do vodne gladine
in se dotaknila ustnic povodnega moža

takrat je dobil oblast nad njo
potegnil jo je v globine steklenega gradu

v sedmih letih mu je rodila sedem otrok
hrepenenje pred zunanjim svetom
pa ni ugasnilo v njej niti za trenutek

in nekega dne
ko je povodni mož zaspal
mu je prelepa žena pobegnila

od jeze je vrgel tri otroke na suho
četrtega pa je neusmiljeno razkosal

zato se ga ljudje še danes bojijo

Klavdija KIA Zbičajnik