Patologija bližine
Spet je megla pokopala mesto
in na bolnem obzorju utripa neurje.
Valovi se znašajo nad pomolom,
razsvetljava na promenadi ugaša,
galebi pa so že davno odleteli proč.
In ti, ki obvladuješ nevihte,
krotiš pobesnele oceane,
poosebljaš zvezdno luč
in svobodno obhajaš nebo,
si neposredni bližini navkljub
svetlobna tisočletja stran.
Naelektreno
ozračje tlači spokoj.
Nebo pristaja.
Primer, kako naslov usmeri pozornost bralca: ozračje pesmi je naelektreno, težko, nabuhlo in prispeva k dojemanju bližine kot nekaj komaj znosnega, nekaj, kar ti postavi pokonci nebo ... čestitke,
Ana
Ja, včasih bližino občutimo tudi na tak način in to je – ne glede na to, kako ta občutja interpretiramo – povsem človeško.
Hvala, Ana, in lep pozdrav,
Kristijan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristijan R.
- 21. 10. 2016 ob 14:10
- Prebrano 741 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 396.04
- Število ocen: 13