kako se igra svetloba
Nekje je namig
da to nisi ti Morda je
vodnjak ki požira
naivno svetlobo Igra se
s kamenjem in odmevi
ki jih puščajo na stenah
Če daš 100.000 opicam
papir in pisalni stroj
bodo napisale roman
Koliko papirja
potrebuje voda?
In v resnici si tukaj In to je
najbolj boleče dejstvo
Kot bi začrtal svet
v eni potezi
in rekel
"Ničesar drugega ni."
Kot solipsizem teles
ki se poskušajo dotikati
ki se dotikajo
sebe
Objavljena tudi v zadnji številki Mentorja.
Dvomiti o lastnem obstoju, o unikatnosti (ali se je mogoče približati 10000 opicam v pisanju?) in vendar ni drugega (bolj neposredno prepoznanega) kot zavest ... ima telo zmožnost samostojnega zavedanja (kot voda)? In to je šele začetek razmišljanj, v katere te pahne tale pesem ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 15. 10. 2016 ob 23:29
- Prebrano 698 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 299.9
- Število ocen: 8