Planeti so se morali ravno ljubiti
ko sem privekala na svet
vdihnila vase vesoljni prah
dišal je po objemu vsega
se zlil v kri
kar naenkrat je nisem več delila
odrezana sem padla v osamo
izvržena v areno da živim
s kožo
ki je niso dovolj gosto stkali
da ne bi videla tja čez
drobcev resnice
ne slišala pronicanja šepeta
kako ni mene, tebe, vas
mrmrajočih dvomov
o bogovih
ki smo jim igrače
in morda stavijo na kakšnega od nas
sem zgoščen košček
neskončnega ljubezenskega plesa
da se lahko dotaknem
tvojih dlani, lic, razmršenih las.
Krasna pomenljiva pesem, pi. Večkrat sem jo prebrala. Pri tem me zmoti pogosta raba veznika 'da' ter raba 'katerim' (je to oziralni zaimek?, ne vem), pa še popravi rodilnik 'pronicanje šepeta', pravilno 'pronicanja šepeta. Škoda bi bilo, če ne bi pesem nekoliko stilno popravila. Upam, da mi ne zameriš. Pišem bolj po občutku.
Lep dan ti želim
Andrejka
kot sem že povedala pesem v kateri sem se tudi sama najdla :))) pozdrav Irena!
Andrejka, hvala za (ta nesrečni) rodilnik. Drugače pa si le potrdila moje pomisleke ob vseh da-jih. Nisem se jih hotela takoj odreči, pa sem razmišljala o tem, da bi spremenila naslov v DA. Kar bi razširilo pesem.
Popoldne razmislim, Zdaj hitim vanj.
Objem in lp
Irena
Tanja, hvala <3
Saj veš, svet je pisan. Če bi se vsi našli, bi bil morda boljši, pa še zmeraj pisan. :)
Objem
Pi
Poslano:
15. 10. 2016 ob 21:01
Spremenjeno:
15. 10. 2016 ob 21:13
DA
Planeti so se morali ravno ljubiti
ko sem privekala na svet
vdihnila vase vesoljni prah
dišal je po objemu vsega
se zlil v kri
kar naenkrat je nisem več delila
odrezana sem padla v osamo
izvržena v areno da živim
s kožo
ki je niso dovolj gosto stkali
da ne bi videla tja čez
drobcev resnice
ne slišala pronicanja šepeta
da ni mene, tebe, vas
mrmrajočih dvomov
da bogovom smo igrače
in morda stavijo na kakšnega od nas
sem zgoščen košček
neskončnega ljubezenskega plesa
da se lahko dotaknem
tvojih dlani, lic, razmršenih las.
Zgoščeno
Planeti so se morali ravno ljubiti
ko sem privekala na svet
vdihnila vase vesoljni prah
dišal je po objemu vsega
se zlil v kri
kar naenkrat je nisem več delila
odrezana sem padla v osamo
izvržena v areno da živim
s kožo
ki je niso dovolj gosto stkali
da ne bi videla tja čez
drobcev resnice
ne slišala pronicanja šepeta
kako ni mene, tebe, vas
mrmrajočih dvomov
o bogovih
katerim smo igrače
in morda stavijo na kakšnega od nas
sem zgoščen košček
neskončnega ljubezenskega plesa
da se lahko dotaknem
tvojih dlani, lic, razmršenih las.
Meni se zdi druga verzija boljša / morda bi lahko napisala:
mrmrajočih dvomov
o bogovih
ki smo jim igrače
Hvala, Ana. Je res lepše slišati, verjetno tudi bolj prav, če je lahko prav bolj ali manj :) ker če je prav - je, če ni, pač ni. :) Lovila sem način, kako se znebiti vseh dajev.
Lp
Pi
Popolnost, s katero pridemo na svet in ves čas iščemo povezavo z njim (tisto popkovino, ki bi nas znova naredila popolne), pesem ki prikaže duhovni razvoj človeka na liričen način, čestitke,
Ana
Poslano:
18. 10. 2016 ob 21:39
Spremenjeno:
18. 10. 2016 ob 22:13
Hvala!
Hvala za popolno razlago. :) Zelo sem je vesela.
Lp
Irena
Iskrene čestitke Pi!
Lp, Igor
Čestitke tudi tebi, Igor. Zveniš! Kot zven, ne kot venenje ;) :)
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!