za sivino
v tvojih očeh
ne iščem več
zelenj pomladi
poletnih sončav
nians jeseni
topline
ki je zapeček v hladu zime
oblečena v smeh
le redko
v čudnem nagibu
ulovim prelom svetlobe
za hip spomin
na iskrice
ko se srečata pogleda
in zaprasketa
ukreše lampijone
med njimi
plešejo dotiki
v razpršitev
rojstvo vesolja
kjer čakava
brez motnih oči
ki so prekrile željo
kot jeklena vrata
tam nekje zadaj
sva doma
O, kako vešče, Irena, znaš ubrati besede, ki vzvalove in pobožajo čute ... :-)
Lp, Sašo
...in besede, ki sprožijo razmislek in se prelijejo k drugemu...
lepe so izza kopren
in lep je moj pozdrav tebi, Irena
koni
Meni je tudi všeč ~ in oba poetična komentarja tudi.
Bravo pi :) !!!
Lepa pesem je Irena. Tudi meni je zelo všeč.
Lep pozdrav,hope
Ja. In takrat si vzameš čas za tiste trenutke nežnosti po katerih se hrepeni.
Lepa pesem, draga Pi.
Maham ti,
T.
super res mojstrska ubeseditel
ma kdor zna zna kajne Irena lepo bodi in lp, M
Dragi vsi <3
*
Sašo, prav lepa hvala za milozveneče besede.
*
Koni, vesela sem tvojih dotikov. Hvala! Vzamemo s seboj, pustimo za seboj ali najdemo tam preko?
*
Hvala, Talitha ''mačka'' :), ki pod divjino svojega avatarja pase lepoto.
*
Jagoda
<3 <3
*
Platanas, hvala, lepo je tudi v senci tvojih krošenj, polnih tekoče poezije.
*
Hvala, Hope. Bolj siva sem te dni.
*
Tamara, maham ti nazaj :)
in kar je zdaj, nikoli več nas ne doseže
ali nas čaka tam nekje, nas izpolni, spet v nas leže ?
*
Levček, hvala! Znamo vsi - čutiti vsak po svoje :)
*
Objem
vsem
(*)
tudi tistim
ki brez besed
pustili moji pesmi so
obet
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!