Kadar si se ta konec pomladi in znaten del poletja sprehodil ob ozki krpi vrtička med stolpnicami, si ga zmeraj zapazil. Ker je bil krhek in skoraj nezemski, si se ponavadi ustavil pred njim ter mu namenil kaj več kakor zgolj hipen pogled. Tako si zaznal, da je spočetka rasel zelo pokončno. A preden se je povsem olistal, se je že nekoliko povesil. Čez čas je postal res nenavadno upognjen. Ko ga sedaj vidiš takšnega, se sprašuješ, kaj mu sploh preprečuje, da se ne zvrne po tleh, ali pa se prelomi na pol. In bolj slutiš kot veš, kakšen je odgovor.
Skrivenčen grmič.
Na lasastih izrastkih
vse breme cvetov.
Slutiš v kosteh, ki pokajo...
Kako lepa pesem...
Lp
T.
Zelo globoko razmišljanje.
Lepota ima svojo težo, ki lahko tudi zlomi.
LP, mcv
Tamara, najlepša hvala. Zelo me veseli.
Lp, albin
Poslano:
23. 08. 2016 ob 13:13
Spremenjeno:
23. 08. 2016 ob 13:25
Modricvet, vesel sem tvojega komentarja. In glede lepote se s teboj
popolnoma strinjam.
Lp, albin
ker ga nekdo še potrebuje....ker rad nosi težo naloženega....ker ima rad lepoto....ker nihče noče kar tako umreti
Lepoooo
Lp
Irena
Poslano:
25. 08. 2016 ob 09:18
Spremenjeno:
25. 08. 2016 ob 09:20
Irena, najlepša hvala.
Pa še res je, vselej se najdejo svetli in optimistični razlogi, samo uzreti
jih je potrebno.
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!