vsak dan bo prihajal v pariz

po kruh v njeni dlani

po vodo iz vodnjaka

ki ga je zakopal globoko

do obisti

šel bo po šum oblek v belem vetru

vsak dan bo lomil dolgo koščeno telo

in koščke puščal tam

v izrezu plesne obleke

na tleh koncertne dvorane    

če ga bo kdo srečal

bo rekel kriv je vonj

vonj mokrih časopisov

korakov v dežju

ko se rosijo rdeče spominčice

in bo prihajal

prihajal bo v pariz vsak dan

vedno manj ga bo

vedno več bo mesta

več bo trdega kruha

teles brez rok

in mrtvih golobov

več bo palic brez starcev

in hiš z očali brezzobega vratarja

prihajal bo in se drobil

med plesom voščene lutke

Vesna Šare