tvoj moški hodi
skozi mesto s pesmijo
v žepu ponošenih kavbojk
tega ne razumeš
vsi ki si jih ljubila
so imeli v hlačah
bankovce kovance
ovitke kinderjajčk
ključe od avta
svojega ženinega
od trisobnega stanovanja
od hiše z vrtom bazenom
palčki tremi otroki
kondome
vonj ženskih parfumov
neznane številke
na računih nočnih barov
poljubi te
z roko sežeš noter
ovije se ti okrog prsta
mehka topla nenavadna
kot lovka morske zvezde
v nalivu jo izvleče
komaj zaznavno
otožneje te pogleda
razpre dlan
in jo položi
v tvojo
nekje umre drevo
Poetološka z drugega zornega kota, ki je prav simpatičen ... drevo za pesem? in tisto menjavanje besed, ki ne gre skozi ušesa, ampak dlan, lušna, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!