Resničnost?
stala sva na ostankih ljubezni
premražena od naveličanosti
sita dolgočasja
prekrita en z drugim
spomini
zaviti v pesek
polzijo med prsti rok
strast vržena pod posteljo
kjer se nabira prah
nihče se ne skloni
da bi pogledal kako izgleda
osamljena kava
v jutranjih urah
je postala ritual življenja
brez tebe
vse se zdi prav
vse je črno
kot televizija ob kateri zaspim
z mislijo nate
živiva skupaj
pod isto streho
eden brez drugega
Kjer je včasih bila, je lahko ponovno, pomislim.
Lp,
T.
Statistika nekaj navaja ... ( ena tretina- baje ), ampak mislim, da bi se bilo treba malo potruditi in je lahko ponovno, kot pravi Tamara.
lp GJ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
- 29. 07. 2016 ob 10:50
- Prebrano 597 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 240.74
- Število ocen: 10