ptice u kristalnim barkama pustili smo niz vodu
poruke u njihovom oku zaboravljamo prebrzo
duplikat zapisa ne postoji, našom greškom
i kome šaljemo zaboravljamo
možda sebe čekamo
sa druge strane vodenog ogledala
mesec me poljubio u čelo
i dalje tumačim
značenje postupka
svako možda pokloni se pred sigurnim:
te ptice su nam izrasle u kosi
Jelena Stojković Mirić
Poezija!
Hvala za užitak čitanja...
lp
Hvala Vam Mirko.
Lp
Jelena,
Zelo lepo in dotakljivo.
lp GJ
Hvala Valy!
Lp
Gorskijavor, hvala Vam na čitanju i komentaru.
Lp
Kako življenje obrusi človeka in kako se trudimo, da bi prišli nazaj k sebi, bistvu, izviru, vendar smer nazaj ne obstaja - znamenja na poti in zrcala sveta, ki nas obdajajo, nas vztrajno spremljajo in potiskajo dalje - ni časa za obžalovanje, popravke, vrnitve ... globoka bivanjska pesem, čestitke,
Ana
Hvala Vam Ana, na čitanju, komentaru i podčrtanosti pesme.
Jelena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jelena Stojkovic Miric
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!