Spomladi praviš, še vedno dišim po zimi,
Po belih večerih, pokljajočem ognju v kaminu,
Kakavu s cimetom in novozapadlem snegu.
Dišim kot jasne zimske noči
Polne zvezd in skrivnostne svetlobe.
Dišim kot ulične svetilke, ki mehko poližejo
Lahno padajoče snežinke in kot kuhano vino
S stojnice na koncu ulice.

Poleti vonjaš pomlad v mojih laseh,
Razcvetele češnjeve cvetove in prve zvončke.
Vonjaš prvi južni veter in sladko trohnobo
Vonjaš daljše dneve in toplejše večere.
Zdi se ti celo, da si zaznal vonj
Po prvih poljubih in ukradenih trenutkih
S skrite klopce v parku.

Jeseni praviš, da moj parfum diši po morju,
Topli mivki pod stopali, morski travi,
Po kepici sladoleda ki hladi besede
Na dolgem sprehodu ob obali
In da se vonj razvije v kresničkah in poznih,
Poznih večerih ob klepetu in kozarcu vina
Ter zvezdnih utrinkih in vonju asfalta po poletni nevihti.

Pozimi pa, ko me objameš, zavonjaš na mojem šalu jesen,
Jabolčno pito in črno pečene kostanje,
Čutis barve jesenskega listja in zgodnji jutranji mraz,
Vonjaš ozimnico, in sladek vonj po gozdu
Se razlije čez mene, ko me objameš,
Vdihneš vonj po toplih puloverjih in
Odpadlem listju, ki ga tvoj pes razmeče v šum.

Solni Cvet