Se spomniš jadra, plahte te svilene,
po morju nam je pot krojila,
zastirala je glave
prepotene
in glavice zvedave,
po topli vodi se podila,
da vsi smo občutili vale njene.
Zato sva dala jo med transmisije
vedoč, da bova se smejala,
ko bova spet pristala
v zmenkarije,
ob tem pa se vprašala:
Je naju ladjica peljala
v svetlobo sreče, ki iz naju sije?!
Bravo, koni,
dolgo te ni bilo, toda priplula si s polnimi jadri!
Lp M.
Pozdravljena koni,
da ti napišem, da se tvoji prizmati nekaj posebnega. Jaz jih ne pišem, a rada berem.
Lep dan ti želim, sonce se ne bo umaknu:)
hope
hvala, maatjazh; vesela sem tvojega komentarja in posebej oblike, s katero si pripomogel razpenjati jadra;
lp, koni
lepo si pospremila tale moj prizmat, hope; če se malo bolj poglobiš v zakonitosti oblike, bi te prav gotovo pritegnilo, da jih začneš pisati tudi ti;
hvala za dobre želje in
lp, koni
...pa ostane tako kot je, mar ne, hope;
LP
lepa svetla pesem!
lovrenka
ja koni, tako :)
Lep pozdrav,hope
hvala za komentar, lovrenka; naj nas spremlja še veliko lepih, svetlih pesmi;
vse dobro ti želim, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!