Roki spomina.
Moj obraz v eni,
tvoje ustnice v drugi.
Kaplje,
bele besede
brez pisem.
Dotakni se s prsti
molčeče tolažbe.
Dež sanja.
Globoke so vode,
žile moje krvi
so zelene.
Dotakni se globlje,
ni me,
le ti si.
Ptica,
pozoblji
jagodice pesmi.
.. ah te ptice... njihov let je tako nepredvidljiv.
lp
:)
hvala, li!
Lep pozdrav,
Majda
iz tebe zmeraj poleti nekaj lepega
:)
lp
irena
Ptica se bo precej najedla tokrat.
Lepa...
Lp,
T.
Ah, ...ti, draga Pi...naj poleti tudi do tebe ;)
Lep pozdrav, hvala!
Majda
:) pomlad je tu...le naj :)
Lep pozdrav,
Majda
urednica
Poslano:
25. 05. 2016 ob 09:05
Spremenjeno:
25. 05. 2016 ob 09:06
Pesem o popolni predanosti ... Morda so jagodice le orodje spomina, pa vseeno. Zdi se, da tukaj ptice obstajajo zato, da bi ublažile odsotnost pogrešane osebe, ko bi /bodo pozobale jagodice, bi prišla resignacija, sprijaznjenost, ki včasih odrešuje ...
Včasih, morda ...
Lepa.
(popravila sem ti škrata - globje -globlje)
Lp, lidija
Poslano:
26. 05. 2016 ob 16:33
Spremenjeno:
26. 05. 2016 ob 17:43
Hvala obema, draga Lidija in draga M.
Objem!
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!