Sinoči, ko nad list se sklonim prazen,
pred mano zazija prepad beline,
od strašne se mi zavrti praznine,
da nanj začnem pisati kakor blazen
besede, ki naj most bi čvrst zgradile
čez brezno, a papirnata prikazen
kot morje rdeče širi se narazen,
in kaže mi pošasti, ki rodile
so jih temine dna; v ta svet porazen
moj krik, kakor krvava zarja sine
in glej, na mah se skrije vsa golazen,
ker svit jih speče moje bolečine
in ko se zazori, z lučjo oplazen,
na listu ždi sonet kot dar globine.
urednica
Poslano:
02. 05. 2016 ob 15:39
Spremenjeno:
02. 05. 2016 ob 15:42
JA, odličen
Samo dva popravka glede stopice, pa bo popoln
1
(Neko noč, ko nad list) se sklonim prazen
Par rešitev:
To noč, ko nad papir se sklonim prazen
Na noč, ko nad papir
Zvečer, ko nad papir
2
(so jih dna temine); v ta svet porazen----- so jih temine dna; v ta svet porazen
Poslano:
02. 05. 2016 ob 19:33
Spremenjeno:
02. 05. 2016 ob 19:33
hvala za opombo, Lidija, sem popravil v: Sinoči, ko nad ...
lp M
kaj sem ti reku, Lidija me je prehitela in podčrtanka bo! evo. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!