Sonet

Sinoči, ko nad list se sklonim prazen,
pred mano zazija prepad beline,
od strašne se mi zavrti praznine,
da nanj začnem pisati kakor blazen

 

besede, ki naj most bi čvrst zgradile

čez brezno, a papirnata prikazen

kot morje rdeče širi se narazen,

in kaže mi pošasti, ki rodile

 

so jih temine dna; v ta svet porazen

moj krik, kakor krvava zarja sine

in glej, na mah se skrije vsa golazen,

 

ker svit jih speče moje bolečine

in ko se zazori, z lučjo oplazen,

na listu ždi sonet kot dar globine.

Matej Krevs

petja

Poslano:
01. 05. 2016 ob 21:07

Super sonet!


Lpp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 05. 2016 ob 15:39
Spremenjeno:
02. 05. 2016 ob 15:42

JA,  odličen

Samo dva popravka glede stopice, pa bo popoln

1

(Neko noč, ko nad list) se sklonim prazen

Par rešitev:

To noč,  ko nad papir se sklonim prazen

Na noč, ko nad papir

Zvečer, ko nad papir


2

(so jih dna temine); v ta svet porazen----- so jih temine dna; v ta svet porazen

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
02. 05. 2016 ob 19:33
Spremenjeno:
02. 05. 2016 ob 19:33

hvala za opombo, Lidija, sem popravil v: Sinoči, ko nad ...

lp M

Zastavica

(simon)

Poslano:
03. 05. 2016 ob 00:37

kaj sem ti reku, Lidija me je prehitela in podčrtanka bo! evo. :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 01. 05. 2016 ob 14:36
  • Prebrano 962 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 571.95
  • Število ocen: 18

Zastavica