Kakšen ulov, kakšen ulov! si je mrmral,
in tudi vriskal je že od veselja,
dokler ni iz vode izvlekel
polne mreže crknjenih rib.
V morju je smrt, v morju je smrt!
je odmevalo od povsem mirne gladine
iz črne ponjave.
Kot nor je odveslal na tržnico,
z bolščečimi očmi
razbil štante,
zalučal polno mrežo
in vpil:
Poglejte, vse ptice so pobili!
Preden so ga vklenili in vrgli v ječo,
so mu med roganjem
sicer prijazno razložili, da je pisanje
nič več in nič manj
kot nevrološka motnja -
čustvena epilepsija in miselna blodnjavost,
zaradi katere nesrečniku
nevidna roka slika svet,
kakršen bi lahko bil.
Ampak, če tko pomislim, je rahlo hecen ta starozavezni bog. Ko je zorganiziral vesoljni potop in čistko človeštva, se mu prav nič niso smilile nedolžne živali in otroci, v Ninivah ga je pa prav to skrbelo.
Glede dosežkov se pa strinjam, da smo daleč prišli.
lp
urednica
Poslano:
01. 05. 2016 ob 10:00
Spremenjeno:
01. 05. 2016 ob 10:01
Prilika o pesniku in smislu pisanja (življenja, sobivanja itd.), parodija, ki deluje tragično in poetika, ki deluje apokaliptično ... čestitke,
Ana
me veseli, hvala
lp
Poslano:
22. 08. 2016 ob 21:19
Spremenjeno:
22. 08. 2016 ob 21:21
za kaj pa, Ivan?
Pjesma je zanimljiva i originalna, i zasluženo PODČRTANKA! :-)
LP, Ivan
sicer sem zaradi moje skromnosti imun na hvalo, ampak vseeno hvala.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!