Forum

PRIZMATI

NA TEM SPLETIŠČU NASTAJA NOVA OBLIKA. 

 

TA RUBRIKA NAJ BI IMELA DVE FUNKCIJI: LAHKO SE V NJEJ PRESKUŠA, KDOR SE RAD IGRA NA TAK NAČIN, JAZ PA MU PRI TEM POMAGAM, ALI PA SAMO KOMENTIRAM. ČE SE NOBEDEN NE BO HOTEL PRESKUSITI, BOM PA JAZ SAM OBJAVIL NEKAJ PRIZMATOV, TAKO DA BODO SKUPAJ, NA ENEM MESTU.

 

STE PA VSI ISKRENO IN PRIJAZNO VABLJENI K SODELOVANJU.

 

OBLIKA IMA NASLEDNJE ZAKONITOSTI:


ima eno, dve ali tri kitice

vsaka kitica ima sedem verzov

prvi verz: u - u - u - u - u - u  (rima se s četrtim in zadnjim verzom)
drugi verz: u - u - u - u - u  (rima se s šestim verzom)
tretji verz: u - u - u - u  (rima se s petim)
četrti verz: - u - u  (rima se s prvim in zadnjim)
peti verz: u - u - u - u (rima se s tretjim)
šesti verz: u - u - u - u - u  (rima se z drugim)
sedmi verz: u - u - u - u - u - u  (rima se s četrtim in prvim verzom)


primer:

Ptica

nekoč bom svetil vate iz daljave
podoben bom srebrni zvezdi
imela bo obliko
moje glave
vsebino raznoliko
kot ptica bom, ki v luči gnezdi
in drobec peska v nedrjih puščave

neslišno pesem ptica bom zapela
za zvenom kozmične globine
ljubezen iz svetlobe
bo drsela
po stenah tvoje sobe
kjer ti boš sanjala spomine
vse bolj ljubeča, srečna in vesela

 
 < 1 2 3 4 5 6 7 >   Zadnja ›

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
30. 12. 2016 ob 21:58

Super, se veselim izvoda in srečanja, maatjazh

Lepe praznike vsem, lidija

Zastavica

maatjazh

Poslano:
21. 04. 2017 ob 21:29
Spremenjeno:
21. 04. 2017 ob 21:29

Z velikim veseljem opažam, da je že marsikdo objavil prizmat, zlasti koni, ki jih je ustvarila prav lepo število. Zato so me že tako zelo žgečkali prsti, da bi še jaz natipkal kakšnega novega in lej, rezultat je tu:


skrivnostna daljna lepa in strašljiva
kot smrt oblečena v črnino
molče pripoveduje
da je živa
in strast jo vedno huje
razžira kot strupeno vino
ki po nabreklih žilah se preliva

pijan bežim od nje v neznane kraje
prestrašen se zaklepam vase
izmišljam si utvare
a bi raje
utonil v njene čare
pogubil se za večne čase
in poželjivo bi si vzel kar daje

čeprav tedaj ko me bo poljubila
bom le še hladna kamenina
nič več ne bo šumela
njena svila
in ona čisto bela
izginila bo iz spomina
kot zvezda ki je v dalji ugasnila


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 04. 2017 ob 10:54

Lepo, maatjazh,

upam, da ni ovire, ki bi preprečevala pravo  objavo (da ta prizmat ne ostane samo tu na forumu ...)


Lp, lidija

Zastavica

maatjazh

Poslano:
22. 04. 2017 ob 11:35

Hvala, Lidija.

Saj forum ni manj pomemben od prave objave, vsaj meni se tako zdi.

Lep pozdrav, M.


Zastavica

koni

Poslano:
22. 04. 2017 ob 14:35

Lepo pozdravljen, maatjazh.

 Vesela sem, da si se oglasil in v avtorski obliki objavil še en trojni prizmat z občutenim besedilom in v ritmični shemi z upoštevanjem vseh zakonitosti forme, s katero si me dobesedno navdušil.  

Med komentarji in izbori sem tudi sama že nekajkrat opazila, da spremljaš objavljene pesmi, tudi prizmate in da prav na osnovi objavljenih pesmi lahko z zadovoljstvom ugotoviš, da se počasi, ampak s trdnimi koraki tudi prizmat širi v prostor uveljavljenih pesniških oblik.

Žal mi je, da nisi pogosteje med tistimi, ki jih redno objavljamo. Zgledi vlečejo, mar ne!?

Še veliko pesniškega navdiha in

vse dobro ti želim,

koni

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 04. 2017 ob 15:25

 Matjaž, forum je sicer enako pomemben, vendar pa je pesem tehnično nemogoče izpostaviti (da bi jo lahko, ker je tega  pač vredna, prebralo več ljudi).

Zato, prosim ... 

Zastavica

maatjazh

Poslano:
22. 04. 2017 ob 20:36

Prav, Lidija, si bom pa izmislil še enega za ta pravo objavo. Deset jih je tukaj, enajsti bo pa tam. O ognju, če se bo izšlo. Lp M.

Zastavica

maatjazh

Poslano:
23. 04. 2017 ob 00:47
Spremenjeno:
23. 04. 2017 ob 00:50

Gori! V očeh ji plešejo plameni,
nevzdržno vroča energija
ji čute razžareva!
Glej, ognjeni
tolkalec v srcu ji razbija
in vrela kri se ji v ožilju peni!

(Ogljeno črna v ognju je ležala,
a jaz in ona dobro veva,
kako se je od sreče
razjokala
v naročju rožnatega dneva,
prav tam, kjer jo je moja iskra vžgala.)


Tegale sem zaradi obljube že za hip objavil, potem pa hitro snel, saj sem skoraj pravočasno opazil, da je oblikovno pomanjkljiv in spada na forum, v morebitno dodelavo.


Lp M.

Zastavica

maatjazh

Poslano:
24. 04. 2017 ob 11:25

Koni, hvala za dobre želje. Res fine prizmate ustvarjaš, užitek jih je brati. Lp M.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 04. 2017 ob 21:56
Spremenjeno:
24. 04. 2017 ob 21:57

A je to izziv za vajo?
Lahko poskusimo


Gori! V očeh ji plešejo plameni,
nevzdržno vroča energija
ji čute razžareva!
Glej, ognjeni,
brez diha in odmeva,
tolkalec v srcu ji razbija 
in vrela kri se ji v ožilju peni!

(Ogljeno črna v ognju je ležala,
a jaz in ona dobro veva,
kako se je od sreče
razjokala,
odkrito in drhteče
v naročju rožnatega dneva,
prav tam, kjer jo je moja iskra vžgala.)

:)

Lp, lidija

Zastavica

koni

Poslano:
25. 04. 2017 ob 19:57
Spremenjeno:
25. 04. 2017 ob 20:08

In, če gre za vajo ...

pa še en skromen dodatek prvima dvema kiticama:


Še dolgo časa v meni bo živela

od sonca obsijana slika

razpihanega žara

brez pepela

in ognja brez požara

v očeh najnežnejšega stika

z očmi, kjer skrita strast oba je grela.


Lp, koni


 


 


Zastavica

maatjazh

Poslano:
25. 04. 2017 ob 21:42
Spremenjeno:
25. 04. 2017 ob 21:58

Življenje je itak ena vaja ...

Lidija, seveda si natančno zadela formo, načela pa vprašanje vsebine.

... odkrito in drhteče ... v drugi kitici je nekoliko drugače, kot sem doživel jaz, je bistveno bolj mehko, prijazno in nežno. Obstoječi verzi so po moje dosti bolj burni, zdi se mi (čutim), da si Njen jok preveč utišala in umirila.

... ognjeni, brez diha in odmeva, tolkalec ... Tukaj pa se mi zdi dodani verz vrinjen v podobo samega tolkalca, zgubim občutek, da gori, saj je vendar Ognjeni tolkalec. Po moje bi se mogoče zagonetka lahko rešila s premetom ali celo zamenjavo že obstoječih verzov. Meni to sicer ni uspelo, čeprav sem poskušal.

Koni, ti pa si prizor osvetlila s povsem drugega vidika. Ob tem tvojem prizmatu je moj postal podoben splašeni čredi, ki je med dirom neobčutljivo poteptala širni travnik.

Sicer pa zelo lepa vaja, hvala obema. Lp M.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
25. 04. 2017 ob 22:26

Še en dokaz, da pesem vsak malce drugače vidi, 

je pa super tole križanje idej v istem kalupu ...

 :)

Zastavica

branka

Poslano:
27. 04. 2017 ob 13:33

Pozdravljeni še od mene. Že nekaj časa sem poskušala napisati prizmat in vedno sem obupala. Mi je pa zelo všeč ta nova oblika in zato sem tudi vztrajala in rodilo se je tole čudo:

Iz golega kamenja je privrela,

izvirna, s soncem obsijana,

življenja podarila,

zledenela,

iz teme se izvila,

od vse nesnage vzvalovana

je jezna čez robove prekipela.


Lepo prosim za pomoč. Vnaprej hvala!

lpb

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 04. 2017 ob 15:01

Ni čudo ampak zgleden prizmat in ne rabiš pomoči  :)

Lp, lidija

Zastavica

branka

Poslano:
27. 04. 2017 ob 15:23

Hvala,  Lidija, za vzpodbudo. 

Vadila bom še naprej, ker mi je oblika res zelo všeč.

lpb

Zastavica

maatjazh

Poslano:
27. 04. 2017 ob 19:31

Bravo, Branka!

lpm

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
27. 04. 2017 ob 21:26
Spremenjeno:
27. 04. 2017 ob 21:41

moj prvi poskus :-)


prišla bom vate kot morilka teme                            

zavila vrat bom sencam zlega                                         

nadrla bom čuvaja                                                                        

bele kreme

ki strmo te zavaja

in skriva svetle delce vsega 

kar vabi v noči mraza v moje seme


lp Vesna                                                                                     

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 04. 2017 ob 21:43

Bravo, Vesna!


LP, lidija

Zastavica

branka

Poslano:
28. 04. 2017 ob 11:43

Hvala, Matjaž, posvojila bom prizmat.

Bravo, Vesna!

lpb 

Zastavica

 < 1 2 3 4 5 6 7 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!