NA TEM SPLETIŠČU NASTAJA NOVA OBLIKA.
TA RUBRIKA NAJ BI IMELA DVE FUNKCIJI: LAHKO SE V NJEJ PRESKUŠA, KDOR SE RAD IGRA NA TAK NAČIN, JAZ PA MU PRI TEM POMAGAM, ALI PA SAMO KOMENTIRAM. ČE SE NOBEDEN NE BO HOTEL PRESKUSITI, BOM PA JAZ SAM OBJAVIL NEKAJ PRIZMATOV, TAKO DA BODO SKUPAJ, NA ENEM MESTU.
STE PA VSI ISKRENO IN PRIJAZNO VABLJENI K SODELOVANJU.
OBLIKA IMA NASLEDNJE ZAKONITOSTI:
ima eno, dve ali tri kitice
vsaka kitica ima sedem verzov
prvi verz: u - u - u - u - u - u (rima se s četrtim in zadnjim verzom)
drugi verz: u - u - u - u - u (rima se s šestim verzom)
tretji verz: u - u - u - u (rima se s petim)
četrti verz: - u - u (rima se s prvim in zadnjim)
peti verz: u - u - u - u (rima se s tretjim)
šesti verz: u - u - u - u - u (rima se z drugim)
sedmi verz: u - u - u - u - u - u (rima se s četrtim in prvim verzom)
primer:
Ptica
nekoč bom svetil vate iz daljave
podoben bom srebrni zvezdi
imela bo obliko
moje glave
vsebino raznoliko
kot ptica bom, ki v luči gnezdi
in drobec peska v nedrjih puščave
neslišno pesem ptica bom zapela
za zvenom kozmične globine
ljubezen iz svetlobe
bo drsela
po stenah tvoje sobe
kjer ti boš sanjala spomine
vse bolj ljubeča, srečna in vesela
Lidija, hvala za povezavo, medtem sem konijino pesem že našel. Lp M.
Globoko se zarila v Nič je pesem naša.
Nihče ne bo je bral, je izgubljena.
So v mračni vodi se izprali
vsi verzi, nekdaj jasni,
brez mor zapeti.
Nas ne vpraša,
odmev prekleti,
zakaj v ta čas polglasni
je nismo več igrati znali,
v svoj ritem vpeti. Mrtva, pogubljena
se zdi na strani zvezka, kjer jo molk preglaša.
Poslano:
15. 06. 2017 ob 19:35
Spremenjeno:
17. 06. 2017 ob 22:36
Semenje, ki iz Niča klije,
za vedno posejano
na plodno njivo
galaksije,
še v smrti živo,
kali pod večno rano,
dehtečo kri ljubezni pije.
Skrajšan prizmat?
:)
Poslano:
16. 06. 2017 ob 18:21
Spremenjeno:
16. 06. 2017 ob 18:21
Ja (saj bi se ga dalo skrajšati še na 5 ali pa magari na 3 verze, s tem da bi se ohranili notranji, npr. ...
Ubogaj strice
in nastavi
še levo lice!
...tako lahko dobiš celo nekaj med japonskim haikujem in slovenskim aforizmom. Je pa to zagotovo dobra vaja, ker lahko potem (če so ti osnovni trije verzi všeč, če kaj povejo) z razširjanjem navzgor in navzdol ustvariš pravi prizmat); vsekakor pa je bil tisto prej moj vsebinski komentar tvojega Preglašenega prizmata.
lp m
Poslano:
16. 06. 2017 ob 20:02
Spremenjeno:
16. 06. 2017 ob 20:05
urednica
Poslano:
16. 06. 2017 ob 23:00
Spremenjeno:
16. 06. 2017 ob 23:01
Aha, Matjaž, super odgovor na moj prizmat...! Triglav, tvoj prizmat ima v četrtrm verzu 9 namesto 7 zlogov, zadnji verz pa začneš poudarjeno, moral bi nepoudarjeno
...
Naša pesem
Se res globoko v Nič je potopila?
Res ni zanimanja za branje?
Mar do sedaj vse rime
je izpila?
Nas vedno znova prime,
da lotimo se spletat sanje.
Ne bo se pesem naša izgubila!
Hvala Lidija,
nasvet:
zamenjaj vrstni red besed in največkrat je rešitev že na dlani, kajne :)))
lp in hvala
Mogoče bo pa koga zanimalo, kako izgledajo foto-prizmati ?
Lp M.
Poslano:
08. 07. 2017 ob 12:46
Spremenjeno:
08. 07. 2017 ob 12:46
maatjazh,
hvala ti za te prizmate,
so me navdušili, ker imajo dušo,
tako kot tvoja poezija, ki je objavljena na Pesem.si
najljubša mi je Pesniška zgodba, predvsem pa ta del :
prišla je iz daljnega mesta Ranguna
ko noč razsvetlila je rožnata luna
zbežala iz krempljev hudobnih ječarjev
naslednikov davnih burmánskih cesarjev
skoz hladno svetlobo je dolgo veslala
na reki zeleni v Ljubljani pristala
pred psi se zatekla je v bližnje gozdove
plesala z drevesi, klicala duhove
v goščavi temotni se Zemlja odpre
princeso je strah, da globel jo požre
tedaj pa njen ljubi, ki mrtev je že
od onstran se vrne, jo vzame v roké
visoko se dvigneta, prav do neba
kjer sedeta skupaj na prestol duha
vse dobro in lep dan ti želim!
Dragi Triglav,
ne vem, kdo je bolj vesel tvoje pohvale, jaz ali moja poezija ;-)
Lepo ustvarjaj še naprej, M.
Poslano:
04. 01. 2018 ob 09:33
Spremenjeno:
04. 01. 2018 ob 14:49
Kisik izumil je sosedov Jože,
ko hodil je po Rimski cesti.
Od sreče zasejal je
prve rože
pa še plevel in ščavje
ter sad, ki ga ne smeš pojesti,
tik preden skočil je iz svoje kože.
Življenje je pogruntal Grilčev Tone.
Prav on izumil je možgane,
napihnil nam je glave
kot balone,
čez stepe in puščave
nalulal morja, oceane,
za ta patent zaslužil je milijone.
Še prej pa neka celica pretkana
se je razrasla v cele roje,
natančno po načrtu
Pirc Boštjana,
ki slišal je na vrtu,
kako mu zborček celic poje
popevko tega veka: O, hozana!
Poslano:
23. 04. 2018 ob 14:25
Spremenjeno:
23. 04. 2018 ob 17:53
Ko preko rek /razširjeni prizmat
Ko preko rek neznanih misli sem zabredla,
je upanje zadihalo v neskončnost.
Zdaj spet s pogledi govoriva,
spodbujava odločnost
v lovljenju smisla.
Prej premedla,
upadla, kisla,
zdaj vadiva pokončnost.
Postajava nepremagljiva.
S pomladjo zavrnila sva nemočnost
vsakdana, ko povezana pogum sva predla.
Kar nekaj časa je minilo od objave zadnjega razširjenega prizmata. Sem še zadostila oblikovnim pravilom? Vesela bom odziva in morebitnih predlogov za izboljšanje pesmi.
Z lepimi pozdravi,
koni
Pomlad res prinaša vse najlepše.
Vprašaš, ali si zadostila oblikovnim pravilom ...
- Predzadnji verz je za utrip (tri zloge) prekratek, ima jih 9 namesto 11.
Lep pozdrav, s spoštovanjem, M.
... in temu prekratkemu verzu je botrovala velika površnost;
Hvala za prijazen odgovor, Matjaž, - popravljam.
Predzadnji verz se glasi:
"s pomladjo zavrnila sva nemočnost".
S spoštovanjem,
koni
... tvoj molk pokukal je prek roba svita ...
Lepo te je spet brati, maatjazh.
Pogrešali smo te na srečanju ob izidu zbornika Pesem si 2018.
S pozdravi,
koni
Moj molk itak ves čas kuka čez rob, koni, tudi če me ni zraven.
Lep pozdrav tudi tebi, M.
Komentiranje je zaprto!