premočeno pižamo imate, je rekla tista medicinska
sestra in mi obliznila nos. pod zglavjem je zapiskal
kafka: bradavičar prihaja na obisk, bradavičar! nad
nočno posodo je čepela gola marija sedmih žalosti.
kot otroku so mi bile všeč pisane vetrnice, verouk
in vonj po urinu. ko sem ostarel, sem vzljubil črve,
ki so se mi naselili v jetrih in zvok ameriških kitar:
o poblaznelem svetu sem napisal vsaj tisoč pesmi,
nato pa sem zblaznel še sam. je bilo vredno? me
je vprašal doktor, se s svojim kurjim krempeljcem
dotaknil mojih ran, tam v daljavi pa je zalajal pes.
na to ni odgovora, sem odvrnil in zaprl vrata srca.
Tako zapremo vrata srca ... telo in še celo spomini se ne izmikajo posegom - tako kot srce, čestitke,
Ana
no way out.
hvala.
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!