dan
v katerem zapiram oči
je temnejši
kot noč
v kateri jih odprem
ker tema
ki je v meni
brez odgovora
prinaša poraze
resnična in globoka misel
lovrenka
Refleksivna poezija u malom! Sjajna minijatura, Jošt!
lp
Jagoda
urednik
Poslano:
06. 02. 2016 ob 18:46
Spremenjeno:
06. 02. 2016 ob 18:47
Pi, Lovrenka, Jagoda,
draga dekleta,
hvala!
Lp, Jošt Š.
urednica
Poslano:
08. 02. 2016 ob 23:12
Spremenjeno:
08. 02. 2016 ob 23:28
Sestavek spada bolj med aforizme kot med pesmi, saj je to neka splošna trditev. Napisana v proznem stavku, to, da si jo postavil v verze, je še ne naredi za pesem. Razen, če vztrajaš, da to pesem je, kot avtor imaš pravico ... (?)
Če bi jo spravil na bolj intimen nivo (najbrž ima izkustveno podlago), bi se poeziji približal, ker bi sestavku dal osebno noto, recimo nekako takole:
dan
v katerem sem zaprl oči
je bil temnejši
kot noč
ko sem pogledal
ali:
dan
ko imam oči zaprte
je temnejši
od noči
ko jih na široko odprem
ali
Današnji dan
ko ima oči zaprte
je temen.
Še noč,
ko je gledala,
je bila svetlejša ...
V pričujočem zapisu pa posplošuješ trditev v nekaj, kar naj bi veljalo za vse nas, to poenotenje, ki se bliža resnici, pa je aforizem. Predlagam, da ga prestaviš med aforizme.
Dan,v katerem zapiramo oči, je temnejši kot noč, v kateri jih odpremo.
LP, Lidija
Lidija, se strinjam ... Ampak, manjka mi še en verz - vsaj mislim, da en sam! - ki me zasleduje, pa ga (še) ne vidim ... :) Malo še počakam na tej strani, če pride ... :)
Lp, Jošt Š.
OK; poglej moj prejšnji komentar, nekaj sem še dodajala :)
Ja, prehod v prvo osebo, je dober nasvet, če bi želel tudi še kakšen verz dodati ...
Lp, Jošt Š.
fino, ampak vseeno predlagam, da v prvi kitici prestaviš besedilo v prvo osebo ednine (lahko tudi v drugo: on, ona), ker bo pesem potem zvenela iskrenejša in se bo iznebila pridiha moraliziranja ali poučevanja ... V drugi kitici malo zamenjaj besedni red, da bo besedilo lažje steklo.
dan
v katerem zapiram oči
je temnejši
kot noč
v kateri jih odprem
ker tema
ki je v meni
brez odgovora
prinaša poraze
Lidija, prav res, zoženo na prvo osebo dobi (nevtralno) širino :).
Hvala, za tole držanje za roko na prehodu (s temo) ... :).
Lp! Jošt Š.
Jošt, vdihnil si dodatnega kisika moči besede... In če samevajo nekje na periferiji dotika, jih vešče ubereš in nanizaš v konglomerat mehkočutne poezije...
Lp, Sašo
Sašo, hvala! Prvi del, ki se je najprej pojavil v objavi, je bil nekako "dokončen". In prav to je prinašalo dvom (ne)zapisanega ... Torej sem rabil nove verze (in spodbudo!), da se vendarle ubesedi še tisto, kar ti lepo imenuješ "periferija dotika", da ima tudi bralec potem pravico do (svojega) vstopa.
Lp, Jošt Š.
Lidija, hvala!
Lp, Jošt Š.
Vrhunska! :)
Lep pozdrav Dare
Uf, Dare, hvala!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!