tristo let
pred svojim rojstvom
gleda v tuje časopise
jih slinasto obrača
preskakuje droben tisk
gloda karikature
živi na suhih straneh
da bi se nalezel rumenega nasmeha
teče za psom v parku
brez lastnika
ki nastavi glavo
ob drevesu
s povešenimi uhlji
prodaja svojo samoto
velikodušno
menja za lepljivo novico
ki jo bo zadnjič podojil
nekega lačnega jutra
brez brlivke
v očeh
Obrušena pesem, zamenjala sem spol in osebo ls in prevečkrat uporabljene besede in besedne zveze.
:-)
Lepo si jo sčistila, le ta oseba: zdi se mi, da je ona (brlivka), potem pa me zmede glagol v moški obliki (da bi se nalezel) ... sicer se potem izkaže, da naslov ne govori o brlivki, ampak o nekom drugem - morda pa bi spremenila naslov? Kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
31. 01. 2016 ob 10:22
Spremenjeno:
31. 01. 2016 ob 10:37
Brlivka je luč, ki medlo sveti v njegovih očeh. Še malo. Pesem govori o njegovi samoti, ki je tako intenzivna, kot da bi začela tristo let pred njegovim rojstvom. Časopis ponazarja njegovo željo ne biti sam, živi skozi tuja življenja. V njegovem svetu ima drevo barvo njegove samote, povešene uhlje, psa, katerega lastnik nastavlja glavo. Ko ne bo več brlivke, ne bo niti njega, še zadnjič bo podojil novico in izginil. Ne bo mu več treba prodajati ali zamenjati svoje samote. Morda bo šla z njim. Ali pa bo izpuhtela. Je smrt rešitev? Je rojstvo res začetek? Kako vemo, da je nekdo sam? Kje je brlivka?
Ena od možnih interpretacij. Ali samo razmišljanje ob pesmi
Lp, Vesna.
Naslov je najprej bil sam, potem sem zamenjala z brlivko, ker se mi je zdelo, da že v naslovu povem preveč. Če bi obdržala sam, se naslov lahko bere kot del pesmi, kot njen prvi verz, pri brlivki pa ne. Naj vrnem sam?
Meni se zdi naslov Sam boljši - kot vedno pravim: preberi naglas z obema različicama, potem se odloči.
Lp, Ana
Toliko samote, za tristo let naprej in nazaj ... pesem, ki ne pusti vase nič kaj dosti svetlobe, čeprav je vanjo potisnjena brlivka ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!