drobno rastlinje
na grajskem obzidju –
v vrtu haiku

*

Včeraj, 24. septembra, sem se na gradu Prem pri Ilirski Bistrici udeležila pestrih prireditev drugega dneva 13. mednarodnega srečanja založnikov in avtorjev »REVIJA V REVIJI« 2016 v organizaciji KUD Apokalipsa. Bogati, vsestranski in zelo zanimivi predstavitvi pesnika Dragotina Ketteja ter drugim lepim dogodkom je sledila podelitev nagrad 18. haiku natečaja. Od avtorjev, ki so sodelovali na natečaju, so bili prisotni Marinko Kovačević s Hrvaške ter Murka Kristan, Samo Kreutz in Dimitrij Škrk iz Slovenije; od članov komisije sem bila sama. Prisrčna zahvala Samu, ki me je pripeljal na Prem, in Dimitriju, ki me je od tam odpeljal domov.

Rezultati natečaja so natisnjeni v reviji Apokalipsa št. 203 - 204 2016. Nagrajenci so revijo prejeli, drugi udeleženci natečaja jo lahko naročite na uredništvu.

Škrat je ponagajal pri objavi imena v reviji: Dare Gozdnikar, sprejmi prosim iskreno opravičilo, da si postal Grozdnikar. Malo za šalo: k tvojemu haikuju se tudi tak priimek prav lepo poda. Hvala za razumevanje!

V sliki (več jih bo še sledilo na profilu Apokalipse skozi objektive drugih) in besedi vam predstavljam program včerajšnjega popoldneva in rezultate natečaja. Album je obsežen, kakor tudi besedilo, zato prosim, da si ga vsak sam prilepi na svoj profil, če želi.

Tudi tu iskrene čestitke nagrajencem, avtorjem s pohvaljenimi haikuji, kakor tudi avtorjem haikujev, ki so bili izbrani za objavo – s povabilom vsem, da sodelujete na naslednjem natečaju!

Čestitke in zahvala tudi KUD Apokalipsa, da haiku natečaj živi že toliko let!

***

Popoldansko dogajanje na gradu Prem (Premska srečanja) - povzeto iz vabila:
• Otvoritev knjižnega in revijalnega mini-sejma mednarodnega projekta Revija v Reviji in odprtje likovne razstave del članov Likovnega društva Franceta Pavlovca Ilirska Bistrica
• Projekcija filma Dragotin Kette: Pesnik ljubezni in človeške pokončnosti (scenarij: prof. Silvo Fatur) 
• Osrednjo kulturno prireditev s simpozijem ob 140. letnici rojstva premskega rojaka in pesnika Dragotina Ketteja
• Literarno branje članov Literarnega društva Ilirska Bistrica in Združenja književnikov Primorske, nastop ŽePZ Prem
• Predstavitev knjige nagrajene na Premskih srečanjih 2015, zbirka: Foto klub Mitje Šegina, Rop v Papa-pupi Vesa Pirnata Brolskega ter Človeška ribica in hrošček Slave Dragolič
• Haiku natečaj, podelitev nagrad. Člani žirije: Alenka Zorman, Edin Saračevič, Silva Trstenjak + udeleženci natečaja in nagrajenci.
• Predstavitev knjige Štefana Strážaja Interier in druge pesmi (Stanislava Chrobáková Repar (SK/SLO), Andrej Pleterski), češke izdaje haiku Primoža Reparja, ter slovaške izdaje poezije Maje Vidmar (Aleš Kozar, Stanislava Chrobáková Repar (SK/SLO)).
• Predstavitev knjige Tomislava Markovića Nepotrebne izbrisati
• Razglasitev nagrade za najboljšega založnika/založnico in urednika/urednico mednarodnega projekta Revija v reviji 2016
• Osrednje mednarodno literarno branje: Nastopajo: Ana Porenta (SLO), Zalka Drglin (SLO), Aleš Kozar (CZ), Stanislava Chrobáková Repar (SK /SLO), Tomislav Marković, Dušan Stojković, Alen Bešić (SRB), Branko Čegec, Miroslav Mičanović, Jeton Neziraj (RKS). Vodi: Barbara Korun. 
• Glasbeni program: Kette za zaljubljene: Izvajajo: Zdravko Pleše, vokal; Snježana Pleše Žagar, klavir; Komorni zbor Vox Ilirica, zborovodkinja Elena Sedmak.

***

O osemnajstem slovenskem natečaju za najboljši haiku

Kaj pomeni »polnoletnost« nekega haiku natečaja? Je to zrelost, rutina, morda tudi že izpetost v ponavljanju podobnih doživetij, ali pa je še vedno »odraščanje« avtorjev v njihovem doživljanju sveta ter vse bolj odraz zavedanja o minljivosti življenja, zlasti v kriznih družbenih razmerah v domovini in po vsem svetu? Se zapisovalci haikujev še znamo ustaviti v trenutkih iz narave, ki nas preseneča in pred nas postavlja čudeže, da jih ubesedimo v tej miniaturni pesniški vsebini in obliki, ki želi z malo besedami izraziti esenco bivanja brez pesniškega okrasja in »ocenjevanja«? Je haiku iz narave in drugih okolij odrešenik, pribežališče in ventil, ki sprošča napetosti v vsakdanjih družbenih in osebnih stiskah? Ali pa je haiku za mnoge avtorje preprosto način življenja na vsakem koraku skozi vsakdan, trenutek, ki zaustavlja čas za poglobitev in vpogled vase skozi zunanje okolje? Zelo verjetno je prav vse našteto in še več.

Vsekakor je osemnajst let haiku natečaja »matura« ter bogat plod soustvarjalnega dela avtoric in avtorjev, organizatorjev natečaja ter komisij v različnih sestavah, ki že toliko let s tehtnico v sebi izbirajo najboljše haikuje. In to prav v letu, ko je izšla jubilejna, 200. številka revije Apokalipsa.

Na 18. natečaju za najboljši haiku je sodelovalo 120 avtoric in avtorjev iz dvajsetih držav, in sicer iz Avstralije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Danske, Francije, Gane, Grčije, Hrvaške, Indije, Izraela, Madžarske, Makedonije, z Nove Zelandije, iz Poljske, Romunije, Slovenije, Srbije, Tunizije, Turčije in ZDA. Iz Slovenije je na natečaju sodelovalo 65 avtorjev, sledi ji Hrvaška s 23 avtorji, preostale države so zastopane z od enim do petimi avtorji.

Kako meriti trenutek: z utripom srca, z vzdihom, izdihom, s stopinjo v prostoru in času? Haiku trenutek je res kratek in je v naslednjem hipu že preteklost, a nikoli ni majhen, saj izraža pomembnost slehernega doživetja. Dva življenjska trenutka tudi nikoli nista povsem enaka, vsak haiku ponuja in vzbuja svoje presenečenje ter vrednost biti »tu in zdaj«.

Komisijo so spet sestavljali mag. Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman. Izmed 664 haikujev je izbrala tri in niz šestih za nagrado, 18 haikujev in niz štirih za pohvalo ter 29 haikujev za objavo v reviji, kar je skupaj 60 oziroma 9 % vseh prispelih haikujev. Pri izboru so jo vodila predvsem naslednja merila: izvirnost in iskrenost haiku trenutka in prebliska, enost človeka z okoljem ter posredno izraženo čustvo, ki ga iz haikuja lahko razbere tudi bralec in ga doživi po svoje. Komisija je prvotno za nagrado izbrala tri posamične haikuje. Naključje (ki to verjetno ni) je hotelo, da so se povezali v neki nov niz, ki mu lahko rečemo celo »niz oziroma presek življenja«, zato se je odločila, da vse tri haikuje nagradi enakovredno. Morda je tudi taka odločitev (brez tekmovalnosti) odraz »polnoletnosti« natečaja.

Haikuje v tujih jezikih so prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.

Iskrene čestitke in zahvala nagrajenki in nagrajencem ter avtoricam in avtorjem pohvaljenih in za objavo izbranih haikujev!

Alenka Zorman v imenu komisije

***

OZADJE VRTNICE
(utemeljitve nagrajenih haikujev)

NAGRAJENI HAIKU
(enakovredna 1. nagrada; po abecednem redu avtoric in avtorjev)

family bible
a wisp of baby hair
in genesis

družinska biblija
pramen otroških las
v genezi

Ernest J. Berry, Nova Zelandija

V nekaterih družinah je običaj, da spravljajo kodre otroških las. Ali je bil pramen las namenoma shranjen v Genezi, ne vemo. Verjetno je simbolika stvarjenja in simbolika las presenetila tudi pesnika. Uvid (simbolne) povezanosti je porodil haiku.
Svetopisemski mit o Samsonu povezuje telesno moč in moškost z dolgimi lasmi. V nekaterih kulturah veljajo lasje za sedež duše. V haikuju se tako prepleteta simbolika knjige – simbol življenja, sveta, znanja, modrosti, razodetja, manifestacije … in simbol las – moč (duhovna), rast, vrline … Med vrsticami lahko preberemo željo po uspešni rasti (tako duševni kakor telesni) otroka in vse družine.

Vjetar u granama.
Pred ogledalom: njene
čežnje nepočešljane.

Veter v vejah.
Pred ogledalom: njena 
hrepenenja nepočesana.

Marinko Kovačević, Hrvaška

Prizor (ženska pred ogledalom) je pesnik morda doživel na dopustu – v kampu ali rutini urbanega okolja. Ne vemo, kdo je ženska. V jedru haikuja je čustvo hrepenenja, ki je očitno tako močno, da se je pesnika globoko dotaknilo.
Tako kot knjiga tudi drevo simbolizira življenje in njegovo večdimenzionalnost. Veje se raztezajo v nebo, v transcendentalno, in bi jih (simbolno) lahko primerjali z lasmi.
Veter v vejah pomeni negotovost, spremenljivost. V kontekstu haikuja bi to pomenilo razpuščene, razmršene lase, ki (lahko) simbolizirajo žalovanje, podreditev, odpovedovanje …
Česanje las pomeni pozornost, naklonjenost, božanje. A zunanje, fizično česanje las ne poboža hrepenenja, ki izžareva iz ženske pred ogledalom. Objekt želje, objekt hrepenenja ostaja skrivnost-en, in ravno ta nedorečenost, odprtost dovoljuje hrepenenju, da zasije – kot hrepenenje (sámo), ne nanašajoč se na katerikoli kontekst.
Veje so lahko tudi prostor za gnezdenje ptic. Morda je hrepenenje ženske povezano z »vetrom v vejah«, z nestabilnostjo, z negotovostjo glede spletanja »lastnega gnezda«; z genezo človeškega gnezda, družine, z odpiranjem novega poglavja v knjigi svojega življenja

V knjigo odložen
moj histološki izvid –
v zadnjem poglavju

Dimitrij Škrk, Slovenija

Pesem lepo ilustrira simboliko knjige – simbol življenja. Verjetno je histološki izvid po naključju pristal v zadnjem poglavju. A ravno takšno na-ključ-je pogosto porodi (odličen) haiku. Življenje nenehno ustvarja na-ključ-ja, vprašanje je le, ali smo jih zmožni, pripravljeni u-videti.
Pesnik je očitno tako rahločuten, da mu opisana »podrobnost« ni ušla. Ne vemo, kakšen je izvid. Ravno tako (po navadi) ne vemo, kako se konča zgodba v knjigi. Upamo lahko, da je izvid negativen, konec zgodbe pa »pozitiven«, srečen …
Edin Saračević

Nagrajeni niz

jutarnja svjetlost
u zaborav padaju
sva stara jutra

jutranja svetloba
v pozabo padajo 
vsa prejšnja jutra

sirena hitne
vjetrić s trešnjine krošnje
truni latice

sirena rešilca
vetrc s češnjine krošnje
utrinja liste cvetov

kraj stare peći
poslije ribolova
miris mokrog psa

ob stari peči 
po ribolovu
vonj mokrega psa

šalica čaja
sve do ove jeseni
bile su dvije

skodelica čaja
vse do te jeseni
sta bili dve

slika na zidu
svako popodne ista
s drugim mislima

slika na zidu
vsako popoldne ista
z drugimi mislimi

nebo je danas
tek pozadina ruže
pogled s balkona

nebo je danes
le ozadje vrtnice
pogled z balkona

Boris Nazansky, Hrvaška

Vsak nov dan je dar življenja. Zbuditi se v svetlo jutro in prebuditi vse svoje čute v »tukaj in zdaj« je edino, kar šteje, je hvaležnost. Preteklost ni več pomembna. A že v isti dan lahko zatuli sirena, ki nas »zbudi« še drugače, nas opomni in spomni na temnejšo realnost, na »veter« minljivosti, ki k zemlji utrinja češnjeve cvetove; ti simbolizirajo še drugačno »utrinjanje«. Tudi ribič, utrujen po ribolovu, se skupaj s psom želi pogreti ob stari dobri peči, ki ga zaziba v počitek in mu povrne energijo za jutrišnji dan. Mokrota prehaja v vonj, ki morda ni prijeten, pa vendar je odraz neke domačnosti ter vezi med ribičem in njegovim zvestim živalskim prijateljem, ki ga je spremljal na ribo/-lovu. Ribolov je mogoče razumeti tudi kot lov za življenjem nasploh (pehanje za dobrinami, iskanje sočloveka itd.).

In že se čas preveša v slovo, ki ga v haikuju simbolizira jesen – kot letni čas bogastva in razkošja dozorelih plodov, barvnih odtenkov, hkrati pa čas poslavljanja od svetlobe, zelenja, toplote, kar v človeku vzbuja otožnost. Piti čaj v dvoje, ko se nad skodelicama prepletata pari, je intimen trenutek človeške bližine. Na mizi, kjer je ostala samo še ena skodelica, zija praznina, v človeku pa se razrašča pogrešanje. Tudi slika na zidu je samo še spomin na neke trenutke bivanja, ne glede na to, ali je fotografija ali umetniško delo. Je konstanta, pogled nanjo pa rojeva žive misli, vsakokrat drugačne, kot je drugačen vsak nov dan in človek v njem. Pesnik nas v zadnjem haikuju popelje v zrelo spoznanje o bistvu: vse oddaljeno, kot je nebo v svoji spremenljivosti, je samo ozadje bližine – bližine cveta, doma oziroma človeka. Vrtnica je simbol lepote, ljubezni, ženske.

Presežnost nagrajenega niza haikujev je v izražanju čustvenega odnosa do življenja, ne da bi pesnik neposredno poimenoval katerokoli čustvo. Niz prehaja od radosti »rojstva« v minljivost vsega in globoko pesnikovo zavedanje o njej ter končno spoznanje, kaj je v življenju zares pomembno. Čeprav so haikuji zapisi posamičnih dogodkov in doživljanj, jih lahko vsebinsko in časovno poistovetimo z dnevom, letom v vseh letnih časih oziroma kar s celotnim krogom tuzemskega bivanja.

Alenka Zorman

***

POHVALJENI HAIKU
(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

Apstraktna slika.
Na platnu mešam boje
i zrake sunca.

Abstraktna slika.
Na platnu mešam barve
in sončne žarke.

Dejan Bogojević, Srbija

antique typewriter –
stuck on
u

starinski pisalni stroj
zataknil se je pri
u

Susan Burch, ZDA

changing his angle –
first cherry blossom
at the window

spremenim zorni kot –
prvi češnjev cvet
ob oknu

Daniela Capota, Romunija

Čamac na reci.
Naborano talasima 
lice ribara.

Čoln na reki.
Z valovi naguban
ribičev obraz.

Zoran Doderović, Srbija

Zrele rotkvice.
Obrazi prodavačice
isto rumeni.

Zrele redkvice.
Lica prodajalke
tudi pordela.

Zoran Doderović, Srbija

Štorkljino gnezdo
je sprejelo begunko
z oranžnim kljunom.

Janko Keček, Slovenija

miris ruža
u zaborav odlaze
svi ubodi

vonj vrtnic
v pozabo gredo
vsi vbodi

Vilma Knežević, Hrvaška

Pahulje
na licima zaljubljenih
tope se brže.

Snežinke
na licih zaljubljencev
se topijo hitreje.

Marinko Kovačević, Hrvaška

trgovci 
mijenjaju cijene
uvelom cvijeću

trgovci 
spreminjajo cene
uvelemu cvetju

Evica Kraljić, Hrvaška

u ateljeu
ptice od papira
zacvrkutale

v ateljeju
ptice iz papirja
zaščebetale

Tonka Lovrić, Hrvaška

cherry blossoms
my new idea
for a business

češnjevi cvetovi
moja nova
poslovna ideja

Jacek Margolak, Poljska

Belinu snega
starica prekri pepelom –
lete varnice.

Belino snega
starka prekriva s pepelom – 
letijo iskre

Dušan Mijajlović, Srbija

deep
within the peony …
its shadow

globoko
v potoniki …
njena senca

Rita Odeh, Izrael

black-and-white photo –
my father
younger than I

črno-bela slika
oče 
mlajši od mene

Minth-Triet PHAM, Francija

opet otkrivene
dočekuju glasove
stare igračke

spet odkrite
dočakajo glasove 
stare igračke

Milan Stančić, Bosna in Hercegovina

Svijeće u noći 
s tatinih ramena 
nebo nadohvat

sveče ponoči
z očetovih ramen
na dosegu roke

Vesna Stičić, Hrvaška

jutros ubrane –
okus rajčice vrača 
sreću djetinstva

zjutraj nabrani – 
okus paradižnika vrača
srečo iz otroštva

Željko Špoljar, Hrvaška

dopust na morju
med plimo in oseko 
denarnica

Adam Šuligoj, Slovenija

Pohvaljeni niz

high beam
still no idea
what night's like

dolge luči 
še vedno ne vem
kakšna je noč

meditation
whatever happened in
my absence

meditacija
kar koli se je že zgodilo
v moji odsotnosti

deserted church
where I worshipped
termites

opuščena cerkev
kjer včasih sem molil
termiti

hot day
half the puppies
in mother's shade

vroč dan
polovica makov
v mamini senci

Ernest J. Berry, Nova Zelandija

***

IZBOR OSTALIH HAIKUJEV
(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

ko te ljubim
se zrna mojih misli
vraščajo vate

Dare Gozdnikar, Slovenija

rišem se
izven sebe
v noči

Aleš Jelenko, Slovenija

migranti na begu 
to pomlad ne uzrejo 
cvetenja palm

Joca Jamšek, Slovenija

Veter zapiha,
tiho mi zašepeta.
Ne razumem ga!

Maja Klement, Slovenija

odtis pod starim ometom
nagelj
komu cvetiš

Olga Kolenc, Slovenija

Zavijem se v ogrinjalo,
ki ga spleta
vrvež mesta.

Tina Kompare, Slovenija

primorska jota
v moderni kuhinji vonj
tetine dobrote

Ivanka Kostantino, Slovenija

vdih metulja
gib mačke
tai chi

Ljiljanka Košir, Slovenija

Konec trgatve.
Edino še moja dlan
diši po grozdju.

Samo Kreutz, Slovenija

Gobe so pijane,
zraščene s pločevinko
Uniona.

Jernej Kusterle, Slovenija

čuvarica ribnjaka
sa jednim listom
breza

varuhinja ribnika
z enim samim listom
breza

Tonka Lovrić, Hrvaška

među magnolijama
izbrisan 
miris parfema

med magnolijami
izbrisan
vonj parfuma

Tonka Lovrić, Hrvaška

Danes zapojem
pesem daljnega včeraj
po novih notah

Ana Manfreda, Slovenija

Zvijezde padaju …
beskućnik nasred trga
širi torbu.

Padajo zvezde …
brezdomec sredi trga
odpira torbo.

Mirjana Mrkela, Hrvaška

veter na sprehodu
stoletna tišina
govori z bori

Mojka Premru, Slovenija

Razgovor
preko plota utihnuo –
zacvrkutale mlade laste.

Pogovor
čez plot je potihnil –
zaščebetale mlade lastovke

Mirjana Rajter, Hrvaška

kako pobegne
skozi razpoko let
snop luči

Dominique Reščič, Slovenija

mijavk mačkona 
v posodici za hrano 
kupček faraonk

Marko Skok – Mezopotamsky, Slovenija

plesalka v temi 
na prižgani svetilki 
pikapolonica

Marko Skok – Mezopotamsky, Slovenija

nakup na tržnici 
psiček v košarici 
opazuje ljudi

Tomaž Sluga, Slovenija

Zelene krošnje
skozi rezine sonca
vzletajo ptice

Rudi Stopar, Slovenija

Čistil sem stekla
da bi videl resnico
pa sem jo zbrisal

Dušan Šabić, Slovenija

iz drevesne skorje
se cedi smola –
diši po spominih

Slavica Štirn, Slovenija

Na kamnu sedim
Na sredini potoka
Nič mi ni treba

Blaž Tomažič, Slovenija

otroški ščebet
v oceanu čečkarij
modre misli

Gašper Trček, Slovenija

Sosed lipovec
sprejme moje izdihe,
vdihe mi vrne.

Svit Valovnik, Slovenija

Premražen klošar
se v mrliški vežici
greje ob truplu.

Svit Valovnik, Slovenija

Nikog na groblju.
Palim cigaru sebi
i pokojniku.

Nikogar na pokopališču.
Prižgem cigareto sebi
in pokojniku.

Dušan Vidaković, Srbija

prazno smučišče 
snežak priklonjen do tal 
nabira teloh

Milan Žniderič, Slovenija