S slepimi vekami
goltam temo.
Vonj izpitih juter peče.
Ožemam ga
s prstnimi blazinicami
braillovih vrstic.
Na drugi strani odmeva besed
je dotik, črka za smeh.
Čutim črto zabrisane samote.
Neke oči,
ki z menoj srkajo jutra
z okusom sladkorja.
zelo lepo
lp
Irena
To je odlično!
Kakor valovanje (utrip(a(nje)) teme in svetlobe) nad slutečo globino ...
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!