V okviru mednarodnega festivala »REVIJA V REVIJI« 2015 (24. 9. – 27. 9. 2015, Škocjan, Divača, Trst, Lokev) v organizaciji KUD Apokalipsa so 25. 9. 15 v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači razglasili rezultate 17. mednarodnega haiku natečaja in podelili nagrade. Prireditvi so sledili: drugo mednarodno avtorsko branje, predstavitev haikujev iz slovenske haiku antologije »Breskvini popki« 2014, mednarodno tekmovanje »Eholalija« - Petje v vodnjak (ljudske pesmi in haikuji) ter »Haiku multivizija« (glasba, video, koncept).

Rezultati natečaja so objavljeni v reviji Apokalipsa št. 193-194 2015 (v njej so med drugim objavljeni tudi haikuji 18 srbskih avtoric in avtorjev).

Čestitamo vsem izbranim udeleženkam in udeležencem natečaja!

***

O sedemnajstem slovenskem natečaju za najboljši haiku

Na 17. natečaju za najboljši haiku je sodelovalo 117 avtoric in avtorjev s štirih celin, iz dvaindvajsetih držav, in sicer: iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Francije, Grčije, Hrvaške, Indije, Italije, Izraela, Kanade, Makedonije, Malezije, Nemčije, z Nove Zelandije, iz Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Tunizije, Velike Britanije in ZDA. Iz Slovenije je na natečaju sodelovalo 33 avtorjev, sledita ji Hrvaška s 26 in Slovaška s 17 avtorji, ostale države pa so zastopane z enim do šestimi avtorji.

Komisija, ki so jo ponovno sestavljali mag. Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman, je izmed 657 haikujev izbrala tri za nagrado, sedemnajst za pohvalo in osemnajst za objavo v reviji, kar je skupaj 38 oziroma slabih 6% vseh prispelih haikujev. Pri izboru so jo vodila enaka merila kot doslej, predvsem izvirnost haiku trenutka in prebliska ter enost človeka z okolji, ki ga obdajajo.

Haikuje je iz slovaščine prevedla dr. Stanka Repar, preostale haikuje v tujih jezikih so prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.

Iskrene čestitke nagrajenki in nagrajencema ter drugim izbranim avtoricam in avtorjem! Zahvala vsem, z željo, da bi v tišini s seboj našli izvirni navdih za sodelovanje na naslednjem – »polnoletnem« – natečaju!

(Alenka Zorman v imenu komisije)

TIŠINA POŽETIH POLJ
(utemeljitve nagrajenih haikujev)

Prva nagrada

Život sa tobom –
večernja tišina
požnjevenih polja.

Življenje s teboj –
večerna tišina
požetih polj.

Tatjana Stefanović, Srbija

Čas žetve je, obilja, darov. Od kod vse to? Kaj je bilo prej: večerna tišina, požeta polja ali ljubezen... to nas zdaj ne zanima! Pomembno je, da so se vsi elementi haikuja srečali med seboj ob istem času, v istem prostoru, v naši dimenziji bivanja in čutenja. Tako je nastal haiku trenutek, ki je v svojem mikrosvetu povezal našo zemeljskost z Večnostjo, z Absolutom, kamor se s svojo presežnostjo preliva ljubezen.

Občutki, ki jih prvonagrajeni haiku prebudi v bralcu, se le s težavo pretakajo v smiselne besede in stavke. Bralca zamika, da bi priznal, kako nemočno se počuti, ko poskuša Tišini iztrgati besede. Zakaj le to početi, ko pa je tako lepo bivati v Tišini, ki je v tem haikuju prijetna, topla, ker prekriva požeta polja, ki so »prazna« in vse prej kot tiha. Oglašanje čričkov in čebljanje ptic, ki pobirajo preostalo zrnje, samo dodatno poudarita notranjo Tišino, ki pa je toliko lepša, ker poteka v dvoje ...

Silva Trstenjak

Druga nagrada

nagrobna plošča
kaplja s prsta angela
pade na ime

Svit Valovnik, Slovenija

Na zemeljsko bivanje človeka spominja nagrobna plošča, ki pa je negibna, nema. Šele kaplj(ic)a v pesniku »obudi« ime. Za človekom po navadi ostane (le) ime, zapisano (tako ali drugače) predvsem v spominu drugih ljudi. Kaplja simbolizira vodo, Življenje. Življenje, ki se pretaka sámo iz sebe-v-sebe. Zavzema različne oblike, tako kot voda …

Prst (angela) ima večplastni (simbolen) pomen. V slovenščini prst pomeni tudi zemljo. Tako, da bi lahko tudi rekli, da kaplja pade s prsta na prst, saj je kamnita plošča tudi neka oblika »prsti«. Vse to zelo spominja na biblične besede: »prah si in v prah se povrneš«. A med eno in drugo obliko »prahu« se lahko zgodi marsikaj. Pravzaprav se (Vse) nenehno dogaja, vprašanje je le, ali smo dovolj pozorni.

Pesnik nedvomno spada med zelo o-sredo-točene ljudi. Ne uide mu niti kaplja. Še več. Le trenutek padanja kaplje, je (bil) dovolj, da se je odprl prostor Življenju, Besedi, haikuju … Haikuju, ki »pusti govoriti stvarem«. Pesnik je le (tihi, nemi) opazovalec. Šele v takem (njegovem) Duhu, se lahko porodi (prava) pesem, ki je vedno »kaplja čez rob«. Čez rob ustaljenih pogledov, čez rob prezrtih Trenutkov.

Kaplja sama pade zaradi Naravnih zakonov. Tako se tudi pesem, haiku, »sam iz-piše«, zaradi Narave Življenja, zaradi Narave Besede, zaradi Narave Tišine. Angel s svojimi prst(k)i predstavlja tako fizični kot meta-fizični svet. Enako haiku, ki ujame trenutek »stika«, prehoda med eno in drugo dimenzijo bivanja: med duhovnim in materialnim. Hkrati pa haiku tudi preseže (navidezno) dvojnost sveta in človeka ter vzpostavi Eno(st), zlitost.

Edin Saračević

Tretja nagrada

trd kamen
odmerja korak
vračanja

Dimitrij Škrk, Slovenija

Tretjenagrajeni haiku v svoji besedni askezi (3-5-3 zlogov) in prav zaradi nje odpira paleto interpretacij, saj pušča odprto pot in svobodo za doživetje v bralcu. Brez obeležja letnega in dnevnega časa ter kraja doživetja je konkreten; a le avtor zares ve, kje, kdaj, kako in zakaj se mu je utrnil. Zanimivo bi bilo to izvedeti iz njegovih ust ali/in izpod peresa. Tudi bralec je samo subjekt, omejen v svojem dojemanju, zato naštejmo le nekaj razsežnosti zapisanega v pričujočih treh verzih.

»Vračanje« kot ključno besedo v tem haikuju si je mogoče predstavljati kot spust z gore, ko je sestop po doseženem vrhu/cilju zaradi utrujenosti dejansko lahko napornejši, trši od vzpona, v katerem je (bila) motivacija večja, ne glede na to, ali je (bila) cilj sama pot ali pa je to (bil) vrh. Razumsko in predvsem čustveno se pohodnik morda niti ne želi vrniti iz sveta, ki ga je prevzel s svojo mogočnostjo, prvinskostjo in tišino, v svet asfalta, »korakov« v pločevini, vrveža ljudi, (pre-)hitrega tempa ter nalog, obveznosti in odgovornosti vsakdana. Spust je mogoče doživeti tudi v prenesem pomenu: spust z višine nekega človekovega uspeha, položaja; pot k novemu (morda nikoli več enakemu), je makadam, je krš rasti in dela.

Ljudje so v preteklosti odhajali v tujino, »s trebuhom za kruhom«; enako se zaradi dela in izobraževanja dogaja tudi v sodobnem kriznem času. Zapustili so (in zapuščajo) domovino, v njih pa ostaja hrepenenje po domačih tleh in zvestoba koreninam. V takem pomenu se ob haikuju utrne spomin zlasti na Prešernovo »Vrbo«. Že odločitev za vrnitev je lahko trda preizkušnja, je korak poguma. Nekateri so se dejansko vrnili na rodno grudo, v zapuščene hiše, na neobdelana polja, na »krš življenja« in s trdim delom oživili vasi ter predvsem smiselnost svojega bivanja, povezanost s predniki.

Samo tisti, ki je odšel, se lahko vrne. Odidemo lahko od delodajalca, življenjskega sopotnika, družine, prijatelja. Če se odločimo za vrnitev, moramo neizbežno narediti korake preko ovir: najprej do odločitve v sebi, zatem do uresničitve. In ne nazadnje, lahko "odidemo" tudi od sebe. Želimo pobegniti v neki drug svet ali/in v neki drugi "jaz", a mu ne moremo uiti. Travme, morda celo težka duševna stanja, samo-spraševanje, trezni premisleki, urejanje čustvenega kaosa itd., so tisti kamni, preko katerih se vračamo k sebi, vase, v smiselnost obstoja.

Ob paleti konkretnosti pesnikovih in bralčevih doživetij je presežnost tega haikuja njegova univerzalnost; haiku je nekakšen aksiom Življenja, ki ga zato ni potrebno postaviti v konkreten čas in prostor pesnikovega haiku trenutka. Življenje samo je velik korak v svet, ki ni vedno prijazen; izpolnjeno s koraki, t.j. vzponi in padci, je trd kamen. Vsak »kamen« posebej, dogodki, pre-izkušnje, odločitve itd., odmerjajo pot in čas ter umerjajo človeka v njem. S poslednjim »korakom« pa se človek vrača na svoj začetek. Tudi grob in nagrobnik bosta (le) trd kamen.

Nagrajeni haiku je, kljub navidezni »trdoti« povedanega, subtilna poezija, ki nas, če se poglobimo v njeno sporočilnost, nagovarja k vračanju, da bi v njej našli še katero dimenzijo.

Alenka Zorman

Pohvaljeni haiku
(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

Morska nevera.
U raskidanoj mreži
ribarska priča.

Morska nevihta.
V raztrgani mreži
ribiška zgodba.

Silvija Butković, Hrvaška

crying wind
the widow unfolds
his navy uniform

jok vetra
vdova odvije
(njegovo) mornariško uniformo

Ciobica Cezar-Florin, Romunija

Caprice for violin –
the nightingale puts
one more sharp

Capriccio za violino –
slavček mu doda
še en polton

Iulian Ciupitu, Romunija

birthdate –
she picks up
one more dandelion

rojstni datum
ona utrga
en regrat več

Ana Drobot, Romunija

end of the harvest
the scarecrow on the tractor
does a lap of honour

konec žetve
strašilo na traktorju
pelje častni krog

Patrick Druart, Francija

na jar
stromom rastú pršteky,
aby mali k sebe bližšie.

spomladi
drevesom rastejo prstki,
da so si bližje

Zuzana Horylová, Slovaška

nesanica –
s krova se kotrljaju
izbrojane kapi

nespečnost –
s strehe se kotalijo
preštete kaplje

Nada Jačmenica, Hrvaška

debela plast prahu
mladoporočenca
v črvivem okvirju

Ivanka Kostantino, Slovenija

Zavržen prospekt.
Maneken z naslovnice
oblečen v slano.

Samo Kreutz, Slovenija

Sence se zbirajo
na Tartinijevem trgu.
Veter drobi lajno.

Jernej Kusterle, Slovenija

skok pastrve
nasred jezera ... krugovi
jesenskog neba

skok postrvi
sredi jezera … krogi
jesenskega neba

Tomislav Maretić, Hrvaška

toliko vesolja
pa tako malo
časa

Stanislav Marinič, Slovenija

djedove čizme
u jednoj paučina
u drugoj ništa

dedovi škornji
v enem pajčevina
v drugem nič

Boris Nazansky, Hrvaška

winter coat
folded in an old receipt
wild cornflower seeds

zimski plašč
v star račun zavito
seme plavic

John Parsons, Velika Britanija

na steni
družinska ura
brezčasna

Dimitrij Škrk, Slovenija

Pas u dvorištu
zveckanjem lanca plaši
neznanog gosta

Pes na dvorišču
z rožljanjem verige straši
neznanega gosta

Đermano Vitasović, Hrvaška

spuštena rampa
sunce nasjeckano vagonima
brzog vlaka

spuščena zapornica
nasekljano sonce z vagoni
hitrega vlaka

Đurđa Vukelić Rožić, Hrvaška

Izbor ostalih haikujev
(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

kŕmi hrdličky
svetu tak denne hlási
že ešte žije

krmi grlice
tako vsak dan svetu sporoča
še je živa

Daniela Bojnanská (Kuhnová), Slovaška

Sa dunjom
u ruci, majka
ulazi u kuću

S pernico
v roki mati
vstopa v hišo

Zorka Čordašević, Nemčija

šopek spominov
nabereva ga skupaj
s staro gospo

Bojan Foršček, Slovenija

ashes to ashes …
the taste of green tea
travels with memory

prah si …
okus zelenega čaja
potuje s spomini

Goran Gatalica, Hrvaška

Z maminých koláčov
pomaly lížem
farbu letného slnka.

Z maminih kolačkov
počasi ližem
barvo poletnega sonca.

Zuzana Gažíková, Slovaška

sunce vuče
posljednje poteze
po vitraju

sonce vleče
poslednje poteze
po vitražu

Vilma Knežević, Hrvaška

isprati me žena
i maslina. Vratih se ženi
i maslini.

pospremita me žena
in oljka. Vrnil sem se k ženi
in oljki.

Marinko Kovačević, Hrvaška

Proljetni pljusak
otežao novine
iznad glave.

Pomladna ploha
je obtežila časopis
nad glavo.

Nina Kovačić, Hrvaška

zrakoplov
i jato gusaka
isti koridor

letalo
in jata gosi
isti koridor

Vladimir Ludvig, Hrvaška

zgovoren berač
pri igri
brez adutov

Stanislav Marinič, Slovenija

Potok u rijeku
Pretače ljetnju kišu
I moje godine

Potok v reko
pretaka poletni dež
in moja leta

Izeta Radetinac, Srbija

v meni so
vrhovi in prepadi
in pesmi

Dominique Reščič, Slovenija

Lokvanji na vodi
modrijo, zelenijo …
tudi brez Moneta.

Adam Šuligoj, Slovenija

Odprti cvet čaka
metuljčka ali čebelo,
kosa ju prehiti

Stanislav Tomažič, Slovenija

Poslije grada
u blještavilu zrnja
sunce života

Izven mesta
v bleščavi zrnja
sonce življenja

Đermano Vitasović, Hrvaška

na zgarištu
dječak pronađe
nagorelu sliku

na pogorišču
deček najde
ožgano sliko

Branka Vojinović Jegdić, Črna gora

riječna skela –
prilazi mi druga obala
u bijelim šljivama

rečni splav –
bliža se mi drugi breg
v belih slivah

Đurđa Vukelić Rožić, Hrvaška

I steal a kiss
from the flower market girl
roses for sale

ukradem poljub
prodajalki cvetja na trgu
vrtnice naprodaj

Neal Whitman, ZDA