Le pristopi, samota.
Dotakni se moje
nežne kože.
Naj ledeni prsti
zdrsijo preko vročih lic,
čez polna usta, trup
tja vse do goleni.
Grenkobna sezi vame.
Lačna vdihni jarkost mojega izdiha.
Med robovi gostoljubnega osrčja
se prikleni v moj drhteči utrip.
Vzemi.
Vzljubi me,
da bova podvojeni srkali bližino;
tako boš morda manj osamljena.
urednica
Poslano:
07. 10. 2015 ob 09:40
Spremenjeno:
07. 10. 2015 ob 09:40
odlična, predvsem preseneti zaključek, obrat na koncu!
:)
Še moj dodatek, nekaj kar ima zame dodano vrednost: Če naj gre samota samo do goleni, ostanejo še stopala ... torej še je upanje (za obe (za ps in samoto), saj na stopalih gremo - odidemo, poskočimo, stečemo ... Ne se čudit mojemu komentarju. Vsakemu bralcu lahko tvoja pesem prinese kaj čisto njegovega. In to je karakteristika (no, ena izmed karakteristik) pesmi, ki se usede.
LP, Lidija
Ja!
Me pa zanima, če beseda jarkost pomeni gorečnost, žar/žarnost ali nekaj podobnega.
lp, ajda
Neni, čestitke!
Lp, Martina
Lidija, hvala za tvoj komentar, mi je v veliko veselje in v vpogled skozi tvoje oči.
Res je, sto oči, sto občutenj, kar je tudi prav.
.. in če se slučajno iskreno ne vzljubiva (samota in jaz) ostanejo stopala kot rešitev za odskok... :)
Hvala za podčrtanje.
LP, neni
Pozdravljena Ajda,
beseda jarkost pomeni velika svetlost, blesk.. , vsaj tako jo jaz občutim.
Hvala in bodi lepo,
Neni
Martina, petja,
hvala vama obema, zelo sem vesela vajinega dotika.
Lep dan vama želim,
Neni
Kako je jarko lepa...od srca do stopal :)
Lep pozdrav, Majda
Hvala Majda,
še lepša je zdaj, ko je stekla skozi tvoj jarki pogled :)
Bodi lepo, Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!