Forum

PRAMENI PEPELA POD POGOVORI (Pesniški piknik 2015)

Nizanke s pesniškega piknika v Podgori, 12. septembra 2015

NIZANKA (nizanje besed)

Sedimo v krogu, vsak ima pred seboj list. Listi krožijo v skupini. Na en list lahko napišeš le eno besedo, pri čemer štejejo tudi najdrobnejše (k, h, v, o, s …). Vsi ves čas vidijo, kaj so napisali tisti pred njim. Pišeš, kar ti pade na misel. Ohranjaš le razumljivo strukturo. Konča se, ko je konec papirja. Odbito? Pa še kako.
          (Ana Porenta, iz še nastajajočega zbornika pesniških odklopov)


»Vse, kar boli listje, boli
korenine pod mano, globoko,
pregloboko v zemlji sedi
jajčasta senca pesmi.«
          (iz nizank, pesniški piknik Podgora, 2015)

 

Nizanke so zanimiva igra kolektivnega, skupnega »pesnjenja«, nekakšna ne-govorjena komunikacija med pišočimi, igra, ki rojeva nove, lucidne povezave med besedami in nadvse humorne stavke.
A v tej igri je – kot v vsaki igri – nekaj več. Zdi se, da v teh kolektivnih pesmih spontanega nizanja besed pride na plano (vsaj v delcih in drobcih) nekakšno »pesniško« nezavedno, da se pokažejo arhetipske podobe in teme, obča mesta pesniške govorice. Kot da onkraj posebnosti lastnih subjektivitet, ki jih v poezijo prinašamo avtorji in avtorice, obstaja še nekakšno večje, vsem skupno »telo« poezije, zakopano pod plastmi jezika.
Zdi se, da je v teh spontanih zapisih prisotnih večina pesniških tem: tu so skrita »spraševanja« in poigravanja z nasprotji med telesom in svetom, bližino in daljavo, tosvetnim in onstranskim, hrepenenjem in pomirjenostjo, pomenom in absurdom, močjo in nemočjo besed, vesoljnim rojstvom in zemeljsko smrtjo.

Vabim torej k branju teh skupinskih besednih montaž, k prevetritvi lastnih pesniških motivov in k iskanju lucidnih drobcev, kot je tale, ko se pecivo z bogato obložene mize Aninih in Gregorjevih dobrot v duhovitih, skoraj »šalamunovsko« navdahnjenih vrsticah dotakne »božjega«. :)

 

»Štraube, posute povsod. Štraube
so dokaz za sprejemanje
božjega. So sonca oblike.«
          (iz nizank, pesniški piknik Podgora, 2015)

 


I.

Kristalni svetovi plezajo
na visoke vitrine. Ljubijo se obenem
z žerjavi, ki dvigajo kosti.
Plazijo se skozi rove minljivosti,
kričijo v vitre zgodovine.
Takrat izbljuvajo neizogiben
del želodca, posujejo cimet
čez bruhanje. So kot prameni
pepela pod pogovori. Pokrovi
zakrivajo bistvo ljubezni,
upanja. Obilje kakofonije prevzame
revščino izrekanja.
Moč teh ljudi boli.

 

II.

Spoznaj koprnenje po nedovoljenem.
Spoznaj občutek čistosti in umazanije.
Pomešaj sladkost s sočno solato.
Zakuhaj ulivance v juho.
Zapeči čevapčiče, zapeči ljubezen
poeta in muze, zapeči šarenico
ozeble vile, ogrnjene v tančico.
V kristalno opno zavij osamljenost
želve, osamljenost oklepa
zdrgni proč.
Spoznaj sebe, tebe onkraj.
Spoznaj viteza teme.
Morda je popoln.
Ni? Poln sebe ihti.

 

III.

Slastnost pesmi me zjutraj
poboža. Odnese snežinko,
prinese snežaka. Po navadi
tudi prevzame. Obnemi nenadoma
v lahkosti. Nič je ne ozebe,
nikoli, prav nikoli. Toplota
prihaja iz čebra babičine
uspavanke. Pljuska čarobnost,
mavrico, ki posije popoldne.
Nečimrnost ni nikjer izjema.
Podnevi spi sama, ponoči
še s sabo. Ponoči hodim
po štirih prstih, ker petega
obroblja tema dneva. Obroblja
groteskno silhueto nohta.
Zmrznjen dah bo pregriznjen
do konca.

 

IV.

Štraube so za tiste,
ki ljubijo glasno kulinariko.
Hrustanje je kot jutranje
prebujanje ob škržatih.
Hrustanje v poletno obleko
češmina.
Oblizovanje našminkanega
obzorja, za katerega ne vemo,
kje se končuje. Za tistega,
ki snubi, je obljuba prekletstvo
ali pa pečat hrepenenja, odtisnjenega
v granit.
Štraube, posute povsod. Štraube
so dokaz za sprejemanje
božjega. So sonca oblike.
Kolovrat pa vztrajno prevrtava
čeljusti.

 

V.

Slonim na robu vasi.
Ponoči brnijo kolovrati
starke, ki pijejo oblake
nečimrnosti.
Zakaj ravno ona,
zakaj ne vagon?
Sloniš na sredini mize
in grgraš grog, smrdljivi vonj
opreza skozi zavese. Preliva
pesmi starca in minljivosti.
Upam, da boš tokrat ponovno
prijela za nož. Kri bo hodila
počasi, vzporedno z mozgovino.
Zareži v maslo. Zareži hrbtenico
rojstva skozi presek časa. Razstreli
maternico vesolja. Galaksija bo
hiperproduktivno zasijala,
kolovratila čez hrbet planeta.
Daleč od preje.

 

VI.

Poezija je vizija.
Je kava brez grenkobe.
Je čarobna zmes podobe,
sanjarija mraka in vešč. Rada
veliko rožlja, koraka
čez stopnišča, žvrgoli in praska
s smetišča. Brbota kot puding,
vanilijev in jagodni liker.
Naslika portret jeseni,
kriči od slastne radosti
v krčevitosti uma.
Vse, kar boli listje, boli
korenine pod mano, globoko,
pregloboko v zemlji sedi
jajčasta senca pesmi.

 

VII.

Danes imam prav vse
koordinate za poezijo,
saj sem geografsko prizemljena
v domačem vesolju. Pišem
z arterijo, zapolnjeno
z nemirom. Pišem kot Kant,
snujem petlje izjemnosti!
Mrmranje nikoli ne pojenja,
zvečer zapahne zemljevid
telesa.
Danes bom nesel srce naprodaj!
O, kako ga bom drago zabarantal
za ništrc. Moja edina želja
gori zunaj. Dežuje limfa,
Splakuje hormone.
Reka umira nežno. Izginja beseda.
Daleč odmeva njen
pomen. Predaleč.

 

Prameni pepela pod pogovori

 

modricvet

Poslano:
16. 09. 2015 ob 17:02

Bomo glasovali za najboljšo?

LP, mcv

Zastavica

Andrejka

Poslano:
16. 09. 2015 ob 23:44

Uau! kako navdihujoče! Krasno ste se spomnili. Z užitkom berem te vaše nanizanke, v njih se resnično zrcali tisto pesniško nezavedno tkivo, ki vre na dan ob primerni stimulaciji in dobrem razpoloženju. Kar se tiče Alenkinega predloga, sem ZA. Naj odločijo uredniki.

Lahko in mirno noč vam želim, pesniki

Andrejka 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 09. 2015 ob 17:25
Spremenjeno:
19. 09. 2015 ob 12:33

Franci, hvala ti, da si jih iztisnil v računalnik in za izjemno natančen vpogled v njihovo drobovje.

Še avtorice in avtorji Podgorskih nizank (2015): Alenka (modricvet), Petra (Beatrice Reininger), Jasna (rožmarin), Janko Rošelj, Franci Novak, Gregor Grešak, Matjaž Hladnik, Evelina (Ž.), Ana Porenta. 

Seveda ne vemo več, katero besedo je kdo uporabil, le pisali smo, med štraubami in čevapčiči, kavo in čajem ... kot predice na kolovratih.

Naj napišem, da smo imeli pred branjem avtorskih pesmi tudi branje nizank v parih, kjer so se nam pridružili še ostali pesem.si člani, ki so uspeli očarati Podgoro s svojo prisotnostjo.

Jaz navijam za vseh sedem nizank. Lahko pa seveda glasujete in izberemo najbolj priljubljeno. Zakaj pa ne, super ideja.

Lp vsem, Ana

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 09. 2015 ob 12:30
Spremenjeno:
19. 09. 2015 ob 12:37

Pesniški piknik je bil letos poseben tudi zaradi delavnice, ki smo jo izvedli, ko nas je bilo še bolj malo - o tem, kaj je nastalo, ste prebrali že v Francijevem članku. Za primeren ambient je poskrbela že Jasna ob prihodu:

Plapolanje pesmi

In smo kar pisali in pisali tiste vsak po eno besedo na vsakega od sedmih (pravljičnih) listov.

Pisanje nizank

Lačni res nismo bili, saj sva z Gregorjem že od jutra pipravljala solatke ...

Solatke

Za sladico je že tradicionalno poskrbela Alenka. Imenitne štraube, in kako okusne!

Štraube

In s Petro sta nabrali Podgorsko meto, da smo se še bolj razvajali ...

Čajčki

Večerno branje pesmi nas je zamislilo, prestavilo v svetove onkraj vsakdanjega in tudi nasmejalo. Brali so nam Jurij, Janko, Alenka, Saška, Milan, Petra, Jasna, Matjaž, Evelina, Gregor. Silvana, Franci in Ana (uredniki) smo prav uživali, saj smo namesto vsakdanjih črk na portalu slišali resnične glasove!

Branje

In ko je bilo zunaj premrzlo, smo se preselili v notranjost koče in peli, peli - Matjaž, hvala ker si prinesel s seboj kitaro in celo zakladnico pesmi!

Matjaž

Zahvaljujemo se Saši in Andreju Strnad in TD Podgora, ki so nas tudi letos velikodušno gostili in nam pomagali na vse možne načine. Andrej je šel prejšnji dan po lisičke, da smo z njimi obogatili uredniško čorbo, ki je tudi tradicionalna, še od prvega piknika in jo je uvedel  Dule. Kuham jo pa kar glavna urednica osebno, postrežejo pa vam jo souredniki - če to ni carsko!

Uredniška čorba

To je bilo nekaj mojih spominov in upam, da me dopolnite, ker gotovo imate še veliko vtisov! Za konec pa še naša pesniška razglednica s prizorišča:

Pesniški pozdrav s Podgore

Hvala vam, ker ste prišli in bili imenitna družba, vsi skupaj pa že zdaj vabjeni naslednje leto, ko bomo spet pesniško piknikovali. 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 09. 2015 ob 12:50

Še več fotografij:

SačKuharjaSašiNizanka

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 09. 2015 ob 13:02

Zastavica

matjaz_hladnik

Poslano:
22. 09. 2015 ob 07:09

Krasen piknik je bil!

In najlepša hvala tudi za fotografije!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!